Page 18 - Potapljač št. 113

Besedilo: Igor Urh • Foto: Igor Urh
PODVODNI PEVCI

V podvodnem svetu ima človek močno Igor Urh je inštruktor

konkurenco na različnih področjih, med potapljanja in predsednik
drugim tudi pri zvoku.” Komiteja za izobraževanje
pri Slovenski potapljaški zvezi.
Podvodni zvoki oz. »petje« kitov se prenaša na velike razdalje. urh313@gmail.com, sola@spz.si
Preden so oceani postali onesnaženi s hrupom ladij in drugimi
našimi dejavnostmi, so kiti lahko komunicirali na razdaljo do
10.000 km.
Najbolj znani pevci so kiti grbavci, ki imajo tako ime, ker za potop
ukrivijo hrbet in ime tako nima nobene povezave z obliko kito-
vega telesa med normalnim plavanjem ali počivanjem. V dolžino
zraste do 16 metrov in je manjši od kita glavača (20 m) in sinjega
kita (30 m). Samice so nekoliko večje od samcev.
Zvoki grbastega kita so v razponu frekvence zvoka od 80 do
4.000 hertzov (Hz). Leta 2015 pa so odkrili zvoke, podobne
srčnim udarcem, ki so imeli še nižjo frekvenco, 40 Hz. Človek
zazna tone od 20 Hz do 20 kHz, vendar pa naš slušni organ ni
prilagojen za vodo, medtem ko se je kitom in delfinom slušni
organ razvil tako, da pod vodo slišijo čist zvok, kakor tudi lokacijo
njegovega izvora. Pri človeku je sluhovod napolnjen z zrakom,
srednje in notranje uho pa sta povezana z lobanjskimi kostmi,
zato ob zvoku v vodi pri človeku zavibrirajo tudi lobanjske kosti,
kar se ne dogaja na kopnem. V zraku določamo smer s tem, da
registriramo razliko v prihodu zvoka v levo oz. desno uho, zvok
pride v eno uho hitreje kot v drugo in zato deluje glasneje. V
morju je hitrost zvoka 4,5-krat večja kot v zraku, kar izniči ča- njene samicam, saj se to dogaja le v paritvenem obdobju. Zaradi
sovno razliko med levim in desnim ušesom. Poleg tega vibrirajo spreminjanja melodije naj bi bili tudi bolj privlačni za samice.
tudi lobanjske kosti in je zaradi vsega tega nemogoče določiti Pesmi se iz leta v leto postopno spreminjajo. Nova melodija, ki
smer izvora zvoka. Pri kitih in delfinih pa sta srednje in notranje ima lahko v sebi dele stare melodije, se širi tudi od ene popula-
uho ločena od lobanje in zvok ne prihaja po sluhovodu, ampak cije kitov do druge. Med obdobjem parjenja tako nova melodija
se širi po maščobni blazinici v zgornjem delu spodnje čeljusti. postane pravi hit med samci. Novi »hiti« se verjetno prenašajo
Blazinica je napolnjena z oljnato snovjo, katere gostota je blizu med samci, ko med selitvijo pridejo v stik z drugo populacijo
gostote morske vode. Blazinica se na enem koncu dotika tim- kitov. Trajanje pesmi je od devet do sedemindvajset minut in
panske koščene plošče, na kateri se zvok ojači kot na bobniču. se ciklično ponavlja. Pojejo skupaj po več ur in dokumentirano
Od tod naprej se zvok podobno širi kot pri človeku. je bilo, da je kit pel skupaj triindvajset ur, pesem pa se sliši do
Kiti grbavci imajo več načinov oglašanja, in to pri različnih fre- 30 km daleč.
kvencah zvoka. Najbolj znani so po svojih pesmih, ki se raz- V bližini pomorskih poti ladij zaradi hrupa kiti začasno preneha-
likujejo med posameznimi populacijami kitov in se vsako leto jo peti, saj bi težko preglasili zvoke ladij. Poleg tega je na teh
spremenijo. Pojejo le samci in njihove pesmi naj bi bile name- lokacijah tudi manj kitov.
Mehanizem oglašanja vosatih kitov, med katere spada tudi gr-
basti kit, ki nimajo glasilk, je za znanstvenike še vedno nejasen,
čeprav obstajajo teorije. Kitom ni treba izdahniti, da bi ustvarili
zvok in verjetno zrak kroži v določenih delih telesa (sapnika, vreč-
ke larinksa in nosnih votlin), možno pa je, da pri tem sodelujejo
tudi možganski sinusi.
Kiti grbavci redko zaidejo v Sredozemsko morje in leta 2009 se
je od februarja do aprila prvič dokumentirano zadrževal v morju
pred Piranom, tako da večina od nas verjetno ne bo nikoli slišala
njihovih pesmi. Lahko pa jih poslušamo na internetu ali celo leta
1970 prvič izdanem albumu; ta je postal okoljevarstveni bestseler
v zgodovini (100.000 izdanih kopij).
18