Page 17 - Potapljač št. 113

kakšen kilometer stran. Skoraj nemogoče je predvideti, kje se je že spominjal na čudovite grebene v mrzlih vodah okoli Cape
bo to zgodilo, da bi skiper pravočasno tja pripeljal potapljače. Towna. Na tem potopu sem videl kakšnih deset morskih psov.
Pri delfinih, ki neprestano skačejo iz vode je to veliko lažje. Osmi dan je bil najboljši od vseh. Imeli smo celih deset minut
Sicer nisem štel koliko kitov smo v teh dneh videli, a očitno so akcije, ko so delfini napadali jato sardel. Na koncu je prišel še
bile Jamesove besede še kako resnične. Samo četrti dan smo en morski pes. Deset minut akcije v desetih dneh! Kasneje sem
imeli priložnost, da smo pod vodo videli par kitov. Par se je izvedel, ta je to normalno povprečje…
namreč igral na površini in lahko smo se mu plavajoč približali. Deveti dan je močno pihalo, valovi so se dvignili bolj kot obi-
A kita sta se potopila, čim sta začutila našo prisotnost. Potopila čajno in ostali smo na suhem.
sta se na videz zelo počasi, v resnici pa hitreje, kot sem uspel Deseti dan, zadnji, se nam je zazdelo, da smo se znašli v čisto
plavati. Kljub temu sem uspel narediti nekaj posnetkov. Ob drugem svetu. Nikjer niti enega ptiča in niti enega delfina. Le
koncu dneva pa nas je čakalo še eno prijetno presenečenje: kam so vse živali izginile? V obupu smo se ponovno odpravili
srečali smo manjšo ribo mesec (Mola mola), ki se je zadrževala na jug proti tistemu grebenu. Vidljivost je bila tokrat spet slab-
tik pod površjem. ša in v vodi so bili oblaki kalnoče, praktično brez vidljivosti, ki
Peti dan sem končno videl prve sardele. Videli smo majhno so jo povzročili veliki valovi prejšnji dan. Ko sem ravno pričel
jatico sardel in tri morske pse, ki so krožili okoli njih. Čeprav slikati velikega morskega psa v nekoliko boljši vidljivosti, sem
smo v vodo zlezli zelo previdno, so nas morski psi hitro opazili nenadoma zaslišal Juliana, kako se dere v regulator, da bi
in se umaknili. Sardele so oblikovale zelo fotogenično okroglo pritegnil mojo pozornost. Ozrl sem se in zagledal nepozaben
jato, ki smo jo z veseljem slikali in snemali. A Julian nam je prizor. V vodi je lebdelo na desetine morskih psov, morda sto!
rekel, da se umaknimo, sicer se morski psi ne bodo vrnili. A Kaj bi tisti trenutek dal za dobro vidljivost! Naredil bi izjemen
bolj ko smo se umikali, bolj so sardelice rinile v nas, kot da bi posnetek, tak, kakršen bi zmagal na mnogih natečajih. A da
vedele, da bodo med nami varne pred morskimi psi. Zato smo se vsi ti faktorji pokrijejo, je treba imeti izjemno srečo in prav
na morske pse lahko kar pozabili. zato so taki posnetki tako redki. Vse kar sem lahko naredil
Šesti dan smo našli ogromne jate sardel. A kot zakleto ni bilo je bilo to, da sem ugasnil bliskavici in slikal njihove silhuete,
nikjer nobenega plenilca, tako da še vedno nismo imeli no- kajti z bliskavicami bi v tako slabi vidljivosti naredil veliko več
bene akcije. škode kot koristi.
Sedmi dan smo videli prvi približek tiste prave akcije, ki smo Tako se je končalo moje prvo »preganjanje« sardel. Ali naj se
jo težko pričakovali. A vse skupaj je trajalo par sekund, ko je nekoč vrnem? Težko je reči. Lahko bi bilo bolje, z več akcije,
en delfin preganjal nekaj sardel. Ta dan smo se tudi ponovno lahko pa tudi bistveno slabše, kajti bila so že leta, ko sardele
potopili na tistem grebenu, a tokrat je bila vidljivost vsaj deset sploh niso migrirale. Vse je odvisno od tokov, temperature,
metrov! Šele takrat sem se zavedel lepote tega grebena. Bil je planktona v vodi, skratka od mnogih faktorjev, nad katerimi
izredno lepo poraščen z raznim barvitim bentosom in malo me nimamo kontrole. To je narava in morda je prav v tem njen čar!
17