Page 14 - Potapljač št. 113

Migracija sardel, veliko bolj znan pod

angleškim nazivom »sardine run«, je v
svetu edinstven dogodek, dobro znan med
Besedilo: Borut Furlan • Foto: Borut Furlan
vsemi resnimi podvodnimi fotografi, video
SARDINE RUN snemalci in drugimi potapljači, ljubitelji

velikih morskih živali.”

Ta dogodek, ki se pojavlja vsako leto junija in julija, še vedno hrbtu sem nosil vodoodporen nahrbtnik z drugim fotoaparatom,
ni dobro pojasnjen pojav. Najverjetnejši razlog zanj je drstenje. opremljenim s tele-zum objektivom.
Več milijard sardel (južnoafriška sardela, Sardinops sagax) se Bil sem prvi, a kmalu so se mi pridružili še drugi člani naše eki-
vsako leto odpravi iz hladnih voda Atlantika, mimo rta Dobre pe. Prvi je prišel Američan John, nato Švicar Dominick in Šved
nade in vzdolž vzhodne Južnoafriške obale (Kwa-Zulu Natal) Henrik, nazadnje Rus Aleksej. Prav paradoksalno je bilo videti
proti Mozambiku. Jata je prvotno več kilometrov dolga in sega Američana v najtanjši neoprenski obleki, medtem ko mi je Ale-
od površine do trideset metrov globine. Takšna jata nebogljenih ksej zatrjeval, da Rusi v resnici sovražijo mraz…
in visoko hranljivih sardel pa je seveda tarča številnih plenilcev, Končna sta prišla še naš vodič Julian in skiper James. Oba do-
ki jo kmalu razbijejo na manjše jate. Glavni plenilci so predvsem mačina, Južnoafričana, sta odlično obvladala vsak svoj posel.
navadni delfini (Delphinus capensis), morski psi (predvsem bro- Vkrcali smo se na naš osemmetrski gumenjak, opremljen z dve-
nasti morski pes Carcharhinus brachyurus) in ptiči strmoglavci ma Suzukijevima motorjema in odglisirali proti štiri kilometre
(Sula capensis). Plenilci pa so tisto, kar privablja nas potapljače. oddaljenemu ustju reke. Komaj sem čakal, da se rešim te ledeno
- - - - - mrzle, senčne doline.
Bilo je mraz. Zrak je imel osem stopinj in meglice so se dvigovale Toda preden smo se lahko predali toplini zimskega južnoafri-
nad senčno dolino reke Mzimvubu v zimskem junijskem jutru. V škega sonca, nas je čakala še ena preizkušnja. Prepluti sreča-
šotoru so visele še vedno mokre potapljaške obleke. Kljub temu, nje reke z oceanom je za skiperja vedno najtežja naloga, kajti
da je majhen kalorifer delal celo noč, se od prejšnjega dne niso veliki oceanski valovi se zaradi plitvega peščenega dna lomijo
uspele posušiti. To noč je deževalo in okoli šotora so bile blatne in ustvarjajo strme zidove vode, ki jih mora mali čoln preskočiti.
luže. Stisnil sem zobe, si slekel prijetna topla in suha oblačila ter Ravno pri premagovanju teh lomečih se valov pridejo do izraza
si nadel ledeno mrzlo, mokro neoprensko obleko. izkušnje skiperja in naš James je to vedno odlično izpeljal. V še
Ko sem si opomogel od ledenega šoka, sem odkorakal proti varnem zavetju reke smo si nadeli rešilne jopiče, noge zataknili
lesenemu pontonskemu pomolu na reki. V rokah sem nosil svoje
ohišje, tokrat brez bliskavic in s povsem drugačnimi nastavitvami Borut Furlan je instruktor potapljanja
na mojem fotoaparatu, kot jih imam običajno v podvodni fotogra- in podvodne fotografije ter svetovno
fiji. ISO občutljivost je bila visoka, osvetlitev avtomatska, hitrost znani podvodni fotograf.
fotografiranja pa najvišja - sedem posnetkov na sekundo. Na
14 borut.furlan@guest.arnes.si