Page 12 - Potapljač št. 113
P. 12
Besedilo: dr. Mitja Slavinec • Foto: arhiv
PODVODNA REŠEVALNA
SLUŽBA SLOVENIJE
Podvodna reševalna služba Slovenije je naša
tiha spremljevalka že od leta 1974, ki nam Dr. Mitja Slavinec je fizik,
inštruktor potapljanja in predsednik
kjerkoli in kadarkoli nesebično priskoči na
Slovenske potapljaške zveze.
pomoč.” spz@spz.si
Podvodna reševalna služba Slovenije (PRS) je spoznajo in uskladijo ter uigrajo pri delovanju.
eden od treh stebrov delovanja Slovenske po- Prav slednje je zelo pomembno za učinkovito
tapljaške zveze (SPZ). V PRS je vključenih več delovanje in varnost pri reševanju, saj je specifi-
kot 160 podvodnih reševalk in reševalcev. SPZ ka reševanja npr. na morju popolnoma drugačna
kot nacionalna zveza potapljaških društev izvaja kot v deročih rekah ali gramoznih jamah, kjer je
javno službo interventnih reševanj na vodi in iz voda praktično popolnoma motna in ni nobene
vode v Sloveniji. Organizacijsko reševalci deluje- vidljivosti.
jo v šestnajstih reševalnih postajah PRS, ki so na Vsaka reševalna postaja ima vodjo, ki mora biti
voljo regijskim centrom za obveščanje in občin- inštruktor potapljanja, da lahko skrbi za strokov-
skim štabom CZ na nivoju Republike Slovenije. no usposabljanje in ustrezno kadrovsko struktu-
Reševalne postaje PRS so razporejene v pet skupin, ki pokri- ro svoje reševalne postaje. Reševalci so vrhunsko usposobljeni
vajo ključne slovenske vodotoke, jezera in morje. V primeru potapljači z dodatnimi znanji iz podvodnega reševanja in s po-
potrebe se aktivira matično reševalno postajo, ki deluje na tapljaško kategorijo vsaj CMAS P3. Povprečna starost podvod-
območju, na katerem je prišlo do potrebe za aktivacijo. Če le nih reševalcev je 43 let, kar kaže na uravnoteženo strukturo
ena reševalna postaja ni kos obsegu in zahtevnosti reševanja, mladostnega elana in bogatih izkušenj, ki so pri podvodnem
se dodatno aktivira sosednje reševalne postaje. Reševalne reševanju zelo pomembne in se uspešno prenašajo iz genera-
postaje znotraj posamezne skupine so tesneje povezane, cije v generacijo. Najmlajša je Reševalna postaja Bled, katere
vsako leto imajo tudi skupne vaje, da se reševalci med seboj povprečna starost je po nedavni pomladitvi enote 32 let.
PRS ima vsako leto med 150 in
200 akcij, kar je v povprečju
več kot tri akcije na teden. Ob
usposabljanjih med te sodijo in-
tervencije reševanja utopljencev,
premoženja in varovanja. Letos
je do sedaj bilo nekoliko manj ak-
tivnosti, kot jih je med običajnimi
leti. Manj je bilo usposabljanj in
varovanj, na srečo pa je manj bilo
tudi reševanj utopljencev.
Pri reševanju utopljencev doseda-
nja statistika kaže, da je PRS nekaj
utapljajočih rešila le, ko so reše-
valci že bili na lokaciji in varovali
prireditev. Tudi sicer dejavnost PRS
temelji na preventivni dejavnosti,
zato je toliko bolj nerazumna inter-
pretacija zakonodaje, da podvodni
reševalci nismo usposobljeni za iz-
vajanje varovanj.
Sicer pa je preventivno delovanje
PRS usmerjeno predvsem v osve-
ščanje širših množic, še posebej
12 mladih, na nevarnosti, ki nanje
