Page 20 - Potapljač št. 113

Besedilo: Tilen Genov • Foto: Tilen Genov
NENAVADNI NAVADNI DELFIN

Društvo Morigenos je v uveljavljeni
mednarodni znanstveni reviji Aquatic
Conservation: Marine and Freshwater Tilen Genov je biolog, ustanovitelj
Ecosystems objavilo pregledno raziskavo o in predsednik društva Morigenos in
slovenski predstavnik Evropskega
pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem združenja za kite in delfine.
zalivu in severnem Jadranu.” tilen.genov@gmail.com

Navadni delfin (Delphinus delphis) je bil nekoč v Jadranskem samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem
morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem navadnega. zalivu, vse do primerov dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi
Toda od 1970-ih let naprej je ta vrsta v Jadranu in drugih naše 18-letne sistematične raziskave potrjujejo, da je na tem
delih Sredozemlja postala tako redka, da je sredozemska območju stalno prisotna le velika pliskavka. Zanimivo je, da
populacija na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo je v slovenski strokovno-poljudni literaturi navadni delfin kljub
narave (IUCN) opredeljena kot Ogrožena. Vrsta delfinov, ki temu naveden kot slovenska avtohtona vrsta, kljub temu da
sicer stalno živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu pravzaprav ni niti enega samega dokumentiranega primera
ter jo v društvu Morigenos redno preučujemo, ni navadni opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije.
delfin, temveč velika pliskavka (Tursiops truncatus). Nekoč Spiridon Brusina, hrvaški naravoslovec, je v zapisih iz leta
je vode Jadrana naseljeval tudi navadni delfin, a je s tega 1888 poročal o enem poginulem primerku iz Žavelj pri Trstu,
območja praktično povsem izginil. Zadnjih trideset let ga v ki naj bi ga nekoč hranili v tržaškem prirodoslovnem muzeju.
Jadranu obravnavamo kot regionalno izumrlo vrsto, k čemur Omenjenega primerka tržaški prirodoslovni muzej že dolgo
je najverjetneje prispevalo predvsem namerno in sistematično ne hrani več, tudi če ga kdaj je. Na podlagi tega zapisa ter
pobijanje v sredini 20. stoletja. Takrat sta Italija in nekdanja glede na to, da je razdalja med Žavljami in slovensko-italijan-
Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega sko mejo le nekaj kilometrov, je bil navadni delfin uvrščen na
delfina, saj so jih obravnavali kot škodljivce, ki z ribištvom seznam sesalcev Slovenije, pod predpostavko, da je v nekem
tekmujejo za ribolovne vire. Poleg omenjenega ubijanja sta trenutku moral prečkati tudi slovenske vode. Poleg tega je
verjetna vzroka za upad populacije tudi pomanjkanje hrane vrsta uvrščena tudi v slovenski Rdeči seznam ogroženih vrst
zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija mor- sesalcev kot Ogrožena. Vendar pa navadni delfin v slovenskih
skega okolja. vodah nikoli zares ni bil dokumentiran, vse do primerov, ki jih
omenjamo v nadaljevanju.
Nekoč stalna, danes izjemno redka vrsta
Viri iz 1970-ih let navajajo, da so bile zadnje večje skupine Prvi potrjeni primeri v Tržaškem zalivu in Sloveniji
navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva opažene v Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in
1940-ih letih. Od takrat pa vse do danes nimamo niti enega Sredozemlju danes nekaj posebnega in pomembnega, zato

Navadni delfin (levo) je danes v Jadranu izredno redka vrsta. Velika pliskavka (desno) je danes edina stalna vrsta
20 delfinov v severnem Jadranu in ob slovenski obali.