Page 16 - Potapljač št. 132

REPORTAŽA

Naslednji dan pa mi je Tama, Luisin Tama, ki je takoj uganil kaj potrebu- bom s seboj vzel tudi kopenski fotoa-
sin, ponudil možnost, da naju z Ur- jem, je prenehal krmiti skate in začel parat in dron za slikanje severne obale
ško s svojim čolnom pelje na lokacijo. metati koščke rib predme, da je s tem Mooree, ki je posebno zvečer zelo lepo
Dogovorili smo se za ceno osemdeset privabljal morske pse bližje k meni. osvetljena. A žal so bili to računi brez
evrov, kar je za polinezijske razmere Po določenem času pa sem mu rekel krčmarja, kajti Tama je dobil druge
zelo poceni. S seboj je vzel tudi ne- naj preneha, kajti s svojo »službo« je zadolžitve in ni imel več časa za taksi
kaj ostankov rib. Tama je ustavil čoln nastopila Urška. Že prej sva se dogo- usluge. Z Urško sva se morala druga-
kakšnih tristo metrov dalje od mesta, vorila, da mi bo pozirala z ribami brez če znajti in kajaki so bili najina edina
ki sva ga prejšnji dan dosegla z Urško maske, v rumeni oblekici. Če bi bila v možnost. V naslednjih dveh dnevih, ki
s kajaki. Torej nisva bila na pravem vodi brez maske skupaj s hrano, bi to sta nama še preostala, sva se s kajaki
mestu. Toda ali bo teh nekaj sto me- lahko bilo nevarno. Osnovno varno- kar trikrat odpravila na to lokacijo.
trov predstavljalo takšno razliko? K stno pravilo kakršnegakoli kontakta z Prostor na kajaku je močno omejen.
sreči so bili moji dvomi neupraviče- morskimi psi je to, da v vodi ne smetjo Med koleni sem moral stiskati svo-
ni, kajti čim je Tama ustavil čoln, smo biti skupaj ljudje in njihova hrana. Volj je veliko podvodno ohišje z bliska-
že zagledali prve morske pse in skate! po hrani (ribja kri) ni noben problem, vicama, masko, dihalko in plavuti,
Lokacija je imela čisto peščeno dno, saj ta morske pse le privablja, ostajajo na hrbtu pa sem imel še vodotesni
brez koralnih blokov, nahajala pa se pa mirni. Če pa se v vodi pojavi hrana, nahrbtnik. S seboj sem imel tudi kar
je ob globljem notranjem kanalu skozi morski psi izgubijo kontrolo in takrat nekaj zamrznjenih rib, ki mi jih je
laguno. lahko pride do nesreče. No, to pravilo dala Luise.
Morski psi so krožili okoli čolna, skati ne velja za (nekatere bolj pogumne) fo- Ko sva naslednji dan zjutraj prispela
pa so se na najino presenečenje ob- tografe, kajti takrat nastanejo najbolj na lokacijo, pa sta bila tam na bojo, in
našali kot sestradani hišni ljubljenč- zanimivi bližinski posnetki. sicer na najboljši poziciji, tik ob kanalu,

ki – pričeli so se stegovati iz vode in Urškino poziranje pa je bilo vse prej že privezana dva kajaka s štirim mladi-
zgledalo je, kot da hočejo kar splezati kot enostavno. Živali niso imele prav mi Francozi, ki so navdušeno s telefoni
v čoln. Skatov je bilo pet in Tama je nobenega smisla za dobro fotografsko slikali morske pse in skate. Z Urško sva
za vsakega imel svoje ime. Pričel jih kompozicijo in so povsem naključno se vezala na drugo bojo s slabšo pozi-
je krmiti s koščki ribe, ki so jih jedli plavale naokrog. Nemalokrat se je cijo, bolj oddaljeno od kanala in potr-
direktno iz njegove roke. Skati nima- kakšen skat kar zaletel v Urško, ki se pežljivo čakala, da se umaknejo. A to
jo zob, hrano pa posesajo v usta. In mu je zaradi odsotnosti maske težko je kar trajalo in trajalo in nič ni kazalo,
prav to glasno sesanje je spominja- izogibala. da se bo kdaj končalo. Zato sva morala
lo na pasje vohanje, zato so skati še Po kakšnih dveh urah v samih kopal- ubrati drugačno strategijo, kajti v sliki
toliko bolj po obnašanju spominjali kah v vodi, ki je imela 25 stopinj Celzi- nisem želel imeti drugih ljudi, niti ni-
na domače pse. Verjetno si ni težko ja, sem se že pošteno tresel od mraza, sem želel da bi videli, kaj počneva. Moj
predstavljati, kako nas je to zabavalo sonce se je spustilo nizko in svetloba je kajak je ostal privezan na boji, z Urško
in spravljalo v smeh. bila čedalje lepša. Nenadoma pa nama pa sva prestavila njen kajak nižje dol
A meni so kljub vsemu morski psi ve- Tama pove, da je rib zmanjkalo. Žal ob kanalu. Kajak pa sva morala stal-
liko bolj fotogenične živali, zato sem sem zato moral prekiniti svojo foto- no popravljati, saj naju je tok odnašal
hitro skočil v vodo, ki mi je bila nekje grafsko seanso, ki je postajala vedno vzdolž kanala. Na njem sva imela na-
do prsi. Toda zelo sem se zmotil, ko bolj zanimiva. mreč vrečko z ribami. Čim sem začel
sem pričakoval, da bom imel mir pri Tamin čoln nama je služil kot odlična na skrivaj iz vrečke spuščati vodo z vo-
fotografiranju. Skati so se drgnili ob platforma, saj sem lahko vzel s seboj njem po ribah, so se morski psi takoj
moje noge in me spodnašali, podob- precej opreme, malico in brisačo, da od Francozov preselili k nama. Mladi
no, kot se drgne domača mačka, ko sem se ogrnil po daljšem bivanju v in neizkušeni turisti seveda niso imeli
16 išče pozornost. vodi. Za naprej sem imel načrte, da pojma, zakaj se je to zgodilo.