Page 15 - Potapljač št. 132

REPORTAŽA

veliko, a brez hrane mi ne bodo prišli
dovolj blizu. Po internetu med drugim
tudi nisem uspel najti nobenega ope-
raterja, ki bi ponujal večerno vožnjo
na lokacijo, večina zmagovalnih slik
pa je bila posneta prav okoli sončnega
zahoda.
Za vsak slučaj sem poiskal in rezervi-
ral bungalov na severozahodnem delu
otoka, ki je čim bližje tej lokaciji. Tak-
rat se nisem zavedal, kako odločilna
je bila ta poteza, ki mi je omogočila,
da sem v nastali situaciji sploh lahko
uresničil svoje načrte.
Da bi dobil čim več informacij, sem
kontaktiral tudi znano ameriško pod-
vodno fotografinjo, ki je glede na njene
številne nagrade verjetno najuspešne- No, splet okoliščin se je za to fotogra- prav nenavadno je bilo voziti po enako
je fotografirala morske pse na Moorei. finjo srečno izšel, kajti svoje potovanje praznih cestah tega sicer močno turi-
Njen odgovor je bil sicer precej prija- sem moral prestaviti za en teden prav stičnega otoka.
zen, a hkrati se je spretno izogibala zaradi administracije njene države, ki Mooreo sva dodobra prekrižarila tudi
odgovorom na moja konkretna vpra- je prepovedala prestopanje ne njenem z avtom, kljub temu, da sva po odloku
šanja, tako da je odgovarjala zelo na ozemlje za vse potnike, ki prihajajo iz smela najdlje en kilometer daleč od
splošno. Takoj sem videl, da ima gospa schengenskega območja. Na Fakaravo hotela. Ob neki priložnosti naju je na
nekaj za bregom ... Ko pa je izvedela, sem prišel tako kot je bilo načrtova- znani razgledni točki Belvedere ustavil
kdaj planiram svoj obisk Mooree, me no, na Mooreo pa zato kar dva tedna policist. Nastopil je trenutke resnice.
med podvodnim rajem in covid-peklom je s svojim naslednjim odgovorom res- kasneje. Razložil sem mu, da sem profesionalen
fotograf, ki dela reportažo o Moorei in
Prestavitev mojega potovanja za en
nično šokirala. Napisala je (sicer izred-
2. del (Moorea) no prijazno), do bo čisto slučajno tudi teden pa mi je povzročila nove velike policist je zahteval dokazilo. Pokazal
sem mu mojo »založniško pogodbo«
preglavice, kajti zaradi covida-19 se
ona v točno tistem tednu na Moorei in
da istočasna prisotnost dveh fotografov
je Francoska Polinezija zaprla (lock-
in verjemi ali ne – policist je nasedel
na isti lokaciji ni ravno najboljša ideja -down). Kiti so zaradi tega definitivno in mi dovolil da nadaljujem z vožnjo
in ali obstaja kakšna možnost, da bi jaz odpadli, saj so bili vsi potapljaški cen- po otoku. Vsega skupaj sva prevozila
prestavil svoje potovanje. Moram reči, tri in drugi turistični ponudniki zapr- skoraj tristo kilometrov, kar na tako
da kaj takega še nisem doživel. Pravza- ti. Zato sem se želel skoncentrirati na majhnem otoku v času zaprtja države
prav ravno obratno – moja naključna morske pse in skate v laguni, ki bi jih sploh ni slabo.
druženja z drugimi znanimi fotografi morda dosegel s kajakom. A bolj kot zunanje lepote otoka, so me
po svetu so bila vedno v obojestransko Ker sva iz Fakarave priletela zvečer, zanimali morski psi v laguni. Že takoj
veselje in korist, saj smo si izmenjali sva morala na Tahitiju prespati in se po prihodu sva se odpravila v vodo kar
marsikatero dragoceno izkušnjo. Go- šele z jutranjim trajektom odpraviti na s plaže pred bungalovom, toda čakalo
spa ima torej zares nekaj za bregom! Mooreo. Trajekt je bil skoraj prazen in naju je razočaranje – vidljivost v laguni
je bila zaradi peščenega dna zelo slaba
in tudi živali nisva videla prav veliko.
Naslednji dan sva vzela kajake, ki
nama jih je priskrbela Luise. Veslala
sva do mesta, kjer bi po mojem mo-
rali biti morski psi, a nisva videla niti
enega. Ali sva zgrešila mesto ali pa so
se psi razbežali po laguni, ker že nekaj
dni ni več turistov. Čeprav je na Moo-
rei prepovedano hraniti morske pse, pa
ta prepoved ne velja za skate. A pravila
so zelo ohlapna in če hraniš skate, ne-
izbežno privabiš tudi morske pse. In
če skatov nekaj dni ne hraniš, se tudi
morski psi porazgubijo. Razočarana
sva se vrnila domov in prepričan sem
bil, da je bil obisk Mooree slaba ideja. 15