Page 13 - Potapljač št. 132

BIOLOGIJA

Besedilo: prof. dr. Lovrenc Lipej • Foto: Domen Trkov
NOVA VRSTA GLAVAČKA V

FAVNI SLOVENIJE

Je že tako, da so danes pričakovanja
biologov v zvezi z najdbami novih
vrst povezana predvsem s tujerodnimi
vrstami ali vrstami, ki so tako ali
drugače povezane s podnebnimi
spremembami.

In res, v zadnjih letih se je v severnem delu Jadrana in v
slovenskem morju pojavilo kar nekaj prišlekov, o kate-
rih sem v reviji Potapljač že poročal. Včasih pa se zgodi,
da najdemo v naši luži Jadranskega morja tudi kakšno
domorodno vrsto, ki smo jo doslej spregledali. Tako
sta moja sodelavca Domen Trkov in Ana Fortič našla
septembra 2022, v enem od kanalov na koprski bonifiki Življenjske razmere v takem okolju so pogosto slabe, saj
glavačka, za katerega se je izkazalo, da je redka in manj v neposredni bližini prihaja do številnih gradbenih in
znana vrsta. To je črnopisani glavaček (Ninnigobius cane- drugačnih posegov, ki tako ali drugače vplivajo na one-
strinii), ki zraste kvečjemu do 6,5 centimetra v dolžino in snaževanje kanala.
je ena izmed manjših sredozemskih vrst glavačev (dru-
žina Gobiidae). Črnopisanega glavačka so sicer strokov- Kot že napisano, črnopisanemu glavačku najbolj ustre-
njaki pričakovali v Tržaškem zalivu. To vrsto so našli na zajo ustja rek in lagune. Ustja rek so maloštevilna, hkrati
obeh obalah severnega Jadrana, pri čemer sega njegova pa zelo onesnažena ali umetno preoblikovana. Imamo
razširjenost na vzhodni strani vse do južnega Jadrana. tudi dve laguni (laguna Stjuža v Strunjanu in laguna v
Črnopisani glavaček je torej endemit Jadranskega morja, osrednjem delu Škocjanskega zatoka), ki pa sta umetnega
poleg tega je tudi evrihalina vrsta, saj jo najdemo le v izvora. Zato je upravičeno pričakovati, da je usoda črno-
specifičnih okoljih z veliko variabilnostjo slanosti, kot so pisanega glavača negotova. Ta komaj odkrita vrsta in še
lagune in ustja rek. Glavačku še posebej ustrezajo dokaj nekatere značilne lagunske vrste, kot je na primer lagun-
kalne razmere v manj slanih življenjskih okoljih (s sla- ski glavaček (Knipowitschia panizzae) ter številni lagunski
nostjo pod 30 ‰), kjer si na neporaščenem muljastem nevretenčarji so del izjemne lagunske biodiverzitete, ki je
dnu naredi gnezdo pod lupino školjke, majhnimi kamni v Sloveniji zelo ozko razširjena, hkrati pa tudi ogrožena.
ali kakšnim predmetom. Samica izleže jajčeca, ki se za- Zaradi čedalje bolj izrazitih podnebnih sprememb, ki se
lepijo na podlago. Ko jih samček oplodi, prevzame skrb kažejo med drugim tudi v vdoru morske vode v lagunska
za zarod in vneto brani ozemlje. okolja (tako imenovana marinizacija lagun) in posledič-
Presenetljivo je, da je bila ta vrsta najdena v popolnoma ni izgubi lagunske biodiverzitete, je potrebno stremeti k
urbanem okolju mesta Koper. Kanal, kjer sta glavačka učinkovitemu ohranjanju tovrstnih okolij.
ulovila, je povezan z reko Badaševico in s Škocjanskim V Sloveniji tako primanjkuje primernih življenjskih
zatokom. V tem sicer umetnemu življenjskemu okolju je okolij za črnopisanega glavačka, zato ni popolnoma iz-
značilna prisotnost nekaterih tujerodnih vrst, kot je na ključeno, da bo ta komaj odkrita nova vrsta za Slovenijo
primer tujerodni kolonijski mnogoščetinec Ficopoma- kmalu tudi izginila. K sreči je v severnem Jadranu veliko
tus enigmaticus in tujerodna školjka Xenostrobus securis. številnih lagun v Italiji, poleg tega pa so črnopisanega gla-
vačka našli tudi marsikje v Istri. Najdba tega jadranskega
endemita je hkrati vnovičen dokaz, da premore Slovenija
zavidljivo morsko biotsko raznovrstnost.

prof. dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
Morski Biološki Postaji v Piranu
lovrenc.lipej@mbss.org
13