Page 20 - Potapljač št. 132

REPORTAŽA

Besedilo: Andraž Fajdiga •
ITALIJANSKI VOJAŠKI POTAPLJAČI

V 2. SVETOVNI VOJNI

Enota Decima MAS – 2. del Nadaljevanje iz prejšnje številke.

Uvedba SLC in urjenje z rebreatherji (dihalnimi aparati) do 5 ur. (Slika 6) Teža naprave je dosegala 16 kilogramov,
ARO kapaciteta jeklenke pa okoli 11 litrov. (Baldinucci b. d.)
28. septembra 1938, je s strani vrhovnega poveljstva italijan- Razen tega je Belloni kot vodilni italijanski strokovnjak za
ske vojne mornarice prišel ukaz o ustanovitvi 1. Flotilje MAS potapljaško opremo in sisteme reševanja izpod vode razvil
(Motoscafi Anti Sommergibilli) tj. flotilje protipodmorniških težko potapljaško obleko skafander, ki je služila kot zaščita
čolnov. Tako je bilo vsaj uradno ime enote, znotraj katere se potapljačem pri dolgem bivanju v vodi.
je nahajal tajni eksperimentalni oddelek, ki sta ga vodila dva Poleg potapljačev diverzantov, ki so bili usposobljeni za upo-
izkušena pomorska inženirja in potapljača Elios Toschi in rabo vozila SLC, so Italijani ustanovili še posebno vojaško
Teseo Tesei, ki sta že leta 1935 začela razvijati načrte. Od- potapljaško enoto »Gamma«. Njeni pripadniki so bili teles-
delek se je leta 1939 poimenoval Sezione Armi Speciali SAS no vrhunsko pripravljeni, saj so morali pod vodo peš, s hojo
– oddelek za specialna orožja (Crocianni, Battistelli, 2013, 8). po dnu ali plavanjem prenašati eksplozivno napravo, ki bi jo
Eksperimentalni oddelek SAS je obsegal 21 častnikov (vklju- obesili pod nasprotnikovo plovilo. Prvotne ideje, o prenašanju
čujoč Teseia in Toschia) iz baze La Spezia, plus sedem drugih sodčkov s eksplozivom na potapljačevem hrbtu, medtem ko
iz tajnega oporišča Bocca di Serchio (Crocianni, Battistelli, bi ta hodil po dnu, so bile opuščene zaradi praktičnih omejitev
2013, 8). in naporov, ki bi jih tak način delovanja prinesel s sabo, saj
V primerjavi s Mignatto, ki jo je poganjal propeler, gnan s tudi najbolj telesno pripravljeni pripadniki niso prehodili več
pomočjo stisnjenega zraka, je SLC torpedo (slika 4) napajala kot tri kilometre.
elektrika, ki je poganjala motor s močjo 1,1 konjske moči, v Smer razvoja opremljenosti enote Gamma, je nato težila k
kasnejših izpeljankah pa so povečali moč motorja na 1,6 konj- olajševanju bremena eksploziva in preusmeritvi na plavanje
ske moči (Jorgesen, 2005, 69). K temu dodaja Žabkar (2017, tj. odstranitvi obteženih čevljev in nadomeščanju s plavutmi.
5), da sta Toschi in Tesei v novi električni torpedo s kalibrom Težko in okorno obleko »Belloni«, ki so jo uporabljali uprav-
533 mm in dolžino 6,7 m, vgradila močnejšo akumulatorsko ljavci človeških torpedov, je nadomestila popolna suha obleka
baterijo (30 elementov je zagotavljalo napetost 60 voltov in iz tankih gumijastih rjuh (Baldinucci b. d.).
tok 150 amperov). Potapljači so poleg glavne eksplozivne oborožitve v glavi pod-
Kapaciteta baterije je zadoščala, da je vozilo SLC bilo sposob- vodnega torpedo imeli še manjše mine.
no prevoziti 5 morskih milj pri hitrosti 2,3 vozlov in 4 morske Prva mina, ki se je imenovala »pijavka«, je tehtala 2 kilogra-
milje pri hitrosti 4,5 vozlov. (Jorgesen, 2005, 69). Delovna glo- ma in se je na nasprotnikovo plovilo pritrjevala s pomočjo
bina vozila je bila med 30 in 40 metrov. gumijastega mehurja, sprožil pa jo je časovni vžigalnik (Jor-
Prvotni model SLC iz leta 1935, je nosil bojno glavo, katere gesen, 2005, 71). Druga mina, »Limpet«, prisesalna mina s
eksplozivna polnitev je znašala 220 kilogramov, kar je kas- polnitvijo 4,5 kilograma se je s pomočjo objemke pritrdila na
neje naraslo na 250 kilogramov, nato pa celo na dve polnitvi ladijsko oplato, pri čemer se je sprožila s posebej zasnovanim
vsaka po 150 kilogramov (Jorgesen, 2005, 69). Bojno glavo vžigalnikom.
sta potapljača s pomočjo jeklene vrvi obesila pod ladijski gre- Vžigalnik je bil oblikovan v obliki propelerčka, ki se je začel
delj, namestila časovni vžigalnik in s preostalim delom SLC obračati pri hitrosti plovila 4 vozlov, po določenem času in
zapustila območje. (Slika 5) Teža vozila je variirala med 1,3 določenem številu obratov pa sprožil. To je preprečevalo, da
in 1,4 tone (Crocianni, Battistelli 2013, 8). bi do eksplozije prišlo že v pristanišču, kjer bi ladjo lažje rešili
Italijansko podjetje I.A.C. (Industria Articoli Caucciù), ki jo je in popravili kot na odprtem morju (Jorgesen, 2005, 71).
leta 1938 kupilo podjetje Pirelli (znani proizvajalec avtomobil- V letu 1941 so ustanovili še 10. flotiljo MAS (X MAS tudi
skih gum), je bilo zadolženo za razvoj ustreznega rebreatherja, Decima MAS) s znakom lobanje, ki v ustih nosi vrtnico. Ta
ki bi imel čim daljšo avtonomijo delovanja. Za osnovo so vzeli enota je združila dosedanje izkušnje in tehnike ter je postala
prej omenjeni britanski aparat DSEA, ki ga je italijanska mor- poglavitna italijanska napadalna potapljaška enota v drugi
narica uporabljala kot standardno opremo za podmorničarje. svetovni vojni. Njen elitni status je združeval fanatične fašiste
Pod vodstvom inženirja Bellonija (ki je bil poveljnik Toschia in nacionaliste, združene v ideji o rasni večvrednosti Italija-
in Teseia), so aparat precej izboljšali, mu povečali plovnost in nov.
čas delovanja, hkrati pa so dodali celoobrazno masko. Nastala
je prva naprava ARO 49. Prvi preizkusi so pokazali avtono- 2. svetovna vojna in vstop Italije v vojaški konflikt
mnost potapljačev do treh ur. Kasnejše izboljšane različice Ko je bilo vse pripravljeno, je Italija čakala na primeren tre-
20 rebreatherja ARO 49/bis in ARO 50 so dosegale avtonomnost nutek za vstop v vojno. To se je zgodilo ob nemški invaziji na