Page 24 - Potapljač št. 122

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: Tihomir Makovec
NOVE VRSTE

NA DOMAČEM PRAGU

Črnilo se še ni niti dobro posušilo, ko sem
v zadnji številki Potapljača pisal o novem Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
gološkrgarju za favno Slovenije, vrsti Morski Biološki Postaji v Piranu
Janolus hyalinus, sedaj pa imam spet priliko lovrenc.lipej@mbss.org
poročati o najdbi novih golih polžev v našem
morju.” določeni razdalji. Poleg tega popišejo in posnamejo življenjsko
združbo tudi potapljači. Tako je Tihomir Makovec, izjemni pod-
Tokrat je do odkritja gološkrgarja prišlo povsem slučajno, na vodni fotograf, pri pregledu svojih fotografskih posnetkov, ki jih
vzorčenju cirkalitoralnih habitatov v Piranskem zalivu. Za skraj- je opravil konec letošnjega marca, opazil na spužvah majhnega
ni zahodni del slovenskega morja je namreč značilna posebna polža gološkrgarja in ga pravilno določil. Šlo je za vrsto Limacia
življenjska združba, ki jo poznamo pod strokovnim imenom bio- clavigera, polža gološkrgarja, ki ga doslej v slovenskem morju
cenoza obrežnega detritnega dna. Na peščenem muljastem dnu še nismo potrdili. Za polža je značilno belo telo z razkrečenimi
je na globini okoli 20 metrov veliko manjših kotanj, v katere so kijastimi izrastki, katerih bunke so na vrhovih rumene ali oranžne
tokovi zanesli drobir, predvsem školjčne lupine, skeletne ostan- barve. Zraste kvečjemu do dva centimetra v dolžino. Tudi rinofor-
ke morskih ježkov, hišice polžev in manjše kamenčke. Zato je ja sta rumena, poleg tega imata lamelasto obliko. Poročajo, da
mnogim ta življenjska združba znana tudi kot školjčno detritno se ta vrsta prehranjuje z mahovnjaki, predvsem z vrsto Electra
dno. Nakopičene lupine in skeletni ostanki predstavljajo v sicer pilosa, najdemo pa jo v Sredozemskem morju in vzhodnem Atlan-
sedimentni puščavi sekundarno trdno dno, ki ga pričnejo naselje- tiku, in sicer od Norveške do severnoafriške obale.
vati planktonske ličinke in se preobrazijo v pridnene živali kot so Limacia clavigera je bila pričakovana vrsta v našem delu Jadra-
spužve, plaščarji, raki deseteronožci, školjke in polži, mahovnjaki na, saj sta jo pred tem že našla italijanska kolega Saul Ciriaco
in mnogi drugi. Zato so take kotanje in globelice zelo bogate po in Diego Poloniato, ki jo navajata v njunem ilustriranem ključu
številu vrst. za določevanje polžev zaškrgarjev v Tržaškem zalivu (Guida illu-
Vzorčenja cirkalitoralnih habitatov potekajo na več načinov, pri strata ai nadibranchi del Golfo di Trieste, 2016). Sicer sta popisala
čemer smo običajno vzorčenje življa morskega dna z dredžo – nekaj več kot 70 vrst, kar je skoraj dvakrat manj, kot smo jih
nekakšno mrežo strgačo, ki na določeni razdalji postrga iz sedi- potrdili na območju slovenskega dela Jadrana, in sicer v knjigi o
menta vse organizme – sčasoma nadomestili z bolj primernimi polžih zaškrgarjih slovenskega morja (141 vrst). Tedaj smo mislili,
nedestruktivnimi metodami, ki živali ne pobijejo, okolje pa ohra- da nam je uspelo popisati veliko glavnino v Sloveniji živečih vrst,
nijo nedotaknjeno. Tako uporabljamo pri popisovanju pridnenih danes pa smo na podlagi novih spoznanj prepričani, da se bo
združb na sedimentnem dnu posebne videosani, ki jih je zasno- število vrst še nekaj časa povečevalo. Do danes je potrjenih vrst,
val Tihomir Makovec, s katerimi posnamemo morski živelj na skupaj z novoodkrito vrsto L. clavigera, najmanj 150.

24