Page 22 - Potapljač št. 122

Velika pliskavka je edina vrsta delfinov, ki
jo redno srečujemo v slovenskem morju.”
Besedilo: Nik Lupše • Foto: Društvo Morigenos
VIDNE SPOSOBNOSTI

DELFINOV

Čeprav je njihovo prisotnost moč zabeležiti že s hidrofonom (tj. na), ki jo nato prenesejo preko vidnega živca do možganov,
podvodni mikrofon, namenjen poslušanju in snemanju zvokov), kjer se tudi ustvari slika »videnega«. Ker je mrežnica, relativ-
pa je velike pliskavke najlažje opaziti tik ob gladini vode, kamor no rečeno, med najbolj energetsko potratnimi tkivi v telesu,
se zaradi fizioloških potreb po atmosferskem kisiku redno od- je prav zato tudi neposredni pokazatelj svetlobnega okolja,
pravljajo. To življenje na meji med vodo in zrakom, ter potreba v katerem se organizem nahaja. Fotoreceptorji se ločijo na
delfinov po uspešni navigaciji tako z eholokacijo kot tudi s občutljivejše in za temo bolje prilagojene paličice ter čepke,
pomočjo očesa, nad in pod vodo, je razvidno v prilagoditvah ki služijo predvsem gledanju podnevi, najpogosteje pa se jih
samega vidnega sistema. povezuje z barvnim gledanjem. Opsini so beljakovine, ki se
nahajajo v zunanjih membranah teh celic in so zaslužne za
TIPIČEN VRETENČARSKI VID samo zaznavanje svetlobne energije. Te biokemijske spojine
Primarno čutilo velikega števila vretenčarjev, ki služi orientaciji so pogosto precej specifične v njihovem zaznavanju valovnih
v prostoru, iskanju hrane in zavetja ter potencialnih partnerjev, dolžin svetlobe; po delu človekovega vidnega spektra, kjer je
plenilcev ter plena, je vid. Ta temelji na zaznavanju ozkega detekcija fotonov najučinkovitejša, pa se razredi (tipi) opsinov
spektra elektromagnetnega valovanja (tipično med 350 in tudi imenujejo. Tako razdelimo opsine čepkov na štiri osnovne
700 nanometri valovne dolžine). Različne ekološke, fiziološke razrede, in sicer ultravijolične (UV), modre, zelene in rdeče.
in vedenjske potrebe organizmov, hkrati pa tudi njihova evo- Opsini paličic pa so tisti, ki preprosto rečeno omogočajo čr-
lucijska preteklost so privedli do ogromne raznolikosti tega no-belo gledanje v temi. Samo razločevanje barv sicer ni tako
čutila. Slednja je vidna na bolj očitnem, t. i. fenotipskem nivoju enostavno; za ugotavljanje tega, kako organizmi vidijo, katere
(npr. zgradba očesa, leče, mrežnice), kot tudi na manj očitnem, barve in odtenke zaznavajo, bi se morali poglobiti k stičišču
molekularnem nivoju (prisotnost ter izražanje genov). Oko je biologije, kemije ter fizike. Vsekakor pa velja, da se je sicer
začetek zaznavanja vidnega signala, ki potuje skozi zenico anatomsko tipično vretenčarsko oko kitov in delfinov tekom
in preko leče do mrežnice, katere del so fotoreceptorji. Te njihove samostojne evolucije (zaradi selekcijskih pritiskov pod-
visoko specializirane celice so zmožne zaznavanja osnovnih vodnega sveta) vendarle nekoliko spremenilo.
22 delcev svetlobe (fotonov) in njihove energije (valovna dolži-