Page 23 - Potapljač št. 122

Razred (tip) čepkov glede na svetlobo
Organizmi UV modra zelena rdeča
Hrustančnice X X X
Kostnice X X X X
Dvoživke X X X
Plazilci X X X X Tabela 1: Raznolikost čepkov v
Ptice X X X X mrežnici vretenčarskega očesa ter
Večina sesalcev X X valovna dolžina svetlobe, pri kateri
Človek X X X je učinkovitost (absorpcijska spo-
Kiti in delfini X sobnost) posameznih razredov/
Valovna dolžina 347–383 nm 397–482 nm 452–537 nm 501–573 nm tipov čepkov največja.

POSEBNOSTI VIDA KITOV IN DELFINOV BARVNI SVET VELIKIH PLISKAVK
Kot vsak izkušen potapljač ve, se količina in sestava svetlobe, Čeprav imajo velike pliskavke čepke, ki so najbolj občutljivi na rdečo
ki prodre v morje, spreminja z globino. Fotoni daljših valovnih svetlobo, to še zdaleč ne pomeni, da vidijo v odtenkih rdeče, kakor
dolžin, npr. rdeče, ne prodrejo prav globoko, zato so prisotni le bi rahlo zavajajoče ime nakazovalo. Barva je stvar konceptualizacije
v zgornjih plasteh morja. Najgloblje prodrejo krajše valovne dol- možganov, uspešno zaznavanje rdeče svetlobe, ki je sicer prisotna
žine (npr. modra), morje daleč pod gladino (1000 m in globlje) v plitvinah morij, pa je evolucijska prilagoditev velikih pliskavk. Prav
pa je povsem brez sončne svetlobe. Ravno zaradi razlik v raz- tako pa tudi tradicionalno črno-bele paličice ne omogočajo vedno
položljivi svetlobi ter selektivnega prepuščanja valovnih dolžin zgolj in samo zaznavanja tega, kar jim ljudje tako radi pripisujemo
so očesa organizmov, ki prebivajo na različnih globinah, temu (torej odtenkov sive). Še več, opsini paličic so, začuda, najbolj obču-
primerno tudi prilagojena. Očesi kitov in delfinov ležita stransko tljivi na valovne dolžine modro-zelene svetlobe. Zakaj torej ponoči
(lateralno) in omogočata 120–130 stopinjski vid. Zaradi boljšega ne vidimo modro-zeleno? Velja, da možgani niso sposobni ustvariti
izkoristka svetlobe je v njihovem očesu prisotna kristalna odbojna barvnega spektra brez primerjanja aktivnosti vsaj dveh tipov fo-
plast, ki leži za mrežnico (t. i. tapetum lucidum) in z odbijanjem toreceptorskih celic. V primeru velike pliskavke je torej dnevno in
ter vračanjem fotonov v samo zrklo poveča izrabo sicer izgub- nočno zaznavanje barv, ko sta ločeno aktivni samo posamični vrsti
ljenih fotonov. Poleg tega je roženica kitov in delfinov zaradi zo- fotoreceptorja, onemogočeno. Osamljena aktivnost paličic ponoči
perstavljanja velikim pritiskom globin debelejša, leča pa je zaradi je tudi razlog človekove nočne barvne slepote. Zora in mrak, na
učinkovitejšega loma svetlobe okrogla. Ločljivost in ostrina vida, drugi strani, pa ponujata zanimivo kombinacijo dnevnih ter nočnih
še posebej velikih pliskavk, sta relativno dobri tako v morju kot svetlobnih razmer. Ob mraku, na primer, se zgodi, da je jakost svet-
v zraku (kjer so pliskavke rahlo daljnovidne). To je še posebej lobe že dovolj majhna, da se vklopijo (sicer ponoči) aktivne paličice;
pomembno v situacijah, ko se osebki dvigajo nad morsko gladino ker intenziteta svetlobe v tem času še ne pade pod kritični prag,
z namenom dodatne orientacije v obalnem okolju s pomočjo to- ki bi onemogočal normalno delovanje čepkov, pa tudi ti ostanejo
pografije. Še več, mrežnice kitov in delfinov imajo visoko gostoto aktivni. V času zore in mraka sta torej aktivna oba tipa fotorecep-
fotoreceptorskih celic in zato omogočajo boljšo ločljivost samega torjev, s čimer je tako izpolnjen zgoraj omenjeni teoretični pogoj
vida. Po drugi strani pa imajo v primerjavi z ostalimi sesalci manj barvnega zaznavanja. Velika pliskavka je tako torej vsaj dvakrat
širok repertoar opsinov, kar omejuje njihove zmožnosti gledanja dnevno sposobna zaznavati več kot le odtenke sive barve. To pogoj-
v barvah. Paličice so prisotne pri vseh vrstah kitov in delfinov. no barvno gledanje so potrdili tudi vedenjski eksperimenti. Številni
Z vidika čepkov pa so kiti in delfini monokromati; to namreč vosati kiti, na drugi strani, tega niso sposobni. Njihov vidni repertoar
pomeni prisotnost samo enega tipa čepkov (rdeč). Slednji so se že v osnovi obsega samo en tip fotoreceptorja, zato je njihov svet
v primeru številnih vosatih kitov izgubili tekom evolucije; njihovo najverjetneje ves čas črno-bel.
mrežnico tako torej sestavljajo samo paličice,
ki zaradi večje občutljivosti omogočajo boljše
zaznavanje kontrasta (na primer med jatami
krila in okolico) in tako do neke mere nadome-
ščajo eholokacijo, ki je lastna zobatim kitom.
Prav tako ni smotrno imeti čepke v primeru
glavačev ter kljunatih kitov, saj se ti hranijo v
globinah, kjer se čepki zaradi premajhne in-
tenzitete svetlobe niti ne bi vzbudili. Zobati kiti,
med katere uvrščamo tudi pri nas živeče velike
pliskavke, pa so jih povečini ohranili. Tako se
ponašajo z vidom, ki ga omogočata dve vrsti
fotoreceptorjev. Vid zobatih kitov naj bi bil tako
kompleksnejši in bolje prilagojen na relativno
plitvejša in svetlobno pestrejša območja morij.
V globljih plasteh morja primanjkuje valovnih dolžin rdečega dela barvnega spek-
tra, zato potapljaške obleke ne vidimo več rdeče. 23