Page 19 - Potapljač št. 122
P. 19

Besedilo: Danijel Germek • Foto: arhiv
         ZGODOVINSKI OPIS


         KAMNITIH PREVOZOV





         V slovenskem morju imamo dva primera bro-
                                                                               Danijel Germek je učitelj, jadralec in
         doloma ladij s tovorom kamenja.”                                      potapljač.

          To sta tudi edina poznana kamnita tovora celotnega Tržaškega in      danijel.germek@guest.arnes.si
          Beneškega zaliva, ki imata znano dinamiko brodoloma. Vredna
          ogleda je t. i. barka imenovana Skale.             Podrobnejši  opis
          Istrski kamnolomi so bili poznani že v antiki. Bili so regijskega   dogodka je podan v
          značaja, saj so na zahodni obali Jadrana po večini uvažali ka-  tržaškem  dnevniku
          men iz Nabrežine. Pravi razmah te panoge se je pričel s širitvijo   Il Piccolo. Italijanski
          Beneške republike in njenim procesom urbanistične preobraz-  parnik Pierino je imel
          be iz lagunskega mesta v monumentalno središče iz kamna in   tedensko linijo iz Ra-
          opeke. Izvoz istrskega kamna v srednjem veku je imel ustaljene   venne proti Trstu. V
          smeri plovbe proti Benetkam, Ravenni in Anconi. Severneje proti   petek okoli 8. ure ure
          Piranu, Izoli in Kopru, so ga uvažali za potrebe stavbnih fasad in   zjutraj je imel nesre-
          spomenikov. V 19. stoletju se z razvojem Trsta zgodi tudi stavbni   čo, saj se je zaletel z
          razvoj ostalih mest ob Tržaškem zalivu. Istrski kamniti tovori se   bracero, ki se je ne-
          tako množično pojavijo tudi v Tržaškem zalivu.     mudoma potopila dve
          Sol, les in kamen postanejo bistvene dobrine za nadaljnjo ur-  milje severvzhodno
          banistično rast mest. Kamnolomi so po večini v okolici Rovinja,   od Pirana. Poveljnik parnika ni bil prisoten na mostu. Krmar je opazil
          Poreča, Pulja, na Brionih in na ustju reke Mirne. Pri Piranu je pa   jadrnico na njihovem levem boku, a napačno sklepal, da se po-
          poznana Kanegra. V Istri so bili številni kamnolomi apnenca, in   sadka bracere pripravlja na obrat, da se izognejo parniku. Obrata
          sicer imenovani pedrare, do leta 1670 pa jih je že bilo več tisoč.    bracere ni bilo. Pierino je obrnil vse v levo, a ni bilo več pomoči.
          V srednjem veku je Beneška država ponujale denarne dodatke   Z desnim delom premca je tresnil bracero. Parnik se je ustavil in
          tistim ladjarjem, ki so namensko zgradili barke za prevoz kamenja,   poveljnik je poslal v pomoč dva čolna, da poberejo posadko brace-
          imenovane marani.  Marani so bili podobni današnjim maonam, z   re. Ta je počasi tonila, ampak lastnika bracere, to je bil Francesco
          enim latinskim jadrom in brez nadgradnje. V 19. stoletju je slednje   Petronio in dva mornarja, so vkrcali v rešilne čolne brez, da bi
          zamenjala trabakula, ki še danes pluje po našem morju. Benetke   jih namočila voda (Il Piccolo N.1246, AnnoIV, nedelja 7. junij 1885).
          so subvencionirale gradnjo maranov in na ta način so tudi kamno-  Ostanki razbitine se nahajajo na plovni poti proti Trstu. Dno je
          seki odprli lokalne škvere za njihovo izgradnjo. Vsak ladjar je z   peščeno in vidljivost je po večini dobra. Na dnu se nahajajo ka-
          marani imel obvezo petih plovb letno za dostavo gradbenega ma-  mniti bloki istrskega apnenca, ki nudijo enkratno zavetje družini
          teriala Benetkam, ki je bil namenjeni za obrambne namene mesta.  jastogov, molov, ugorjem in škarpinam. Bloki so deloma barvito
                                                             poraščeni in pozornemu opazovalcu se bo prikazalo več vrst
          PODATKI IZ REGISTRA NEPREMIČNE                     polžev zaškrgarjev. Ostanki lesne konstrukcije se nahajajo le pri
          KULTURNE DEDIČINE (MK)                             krmnem delu bracere.
          Barka Skale, EŠD: 29399
          Ostanki (24 x 15 m) potopljenega lesenega plovila s
          tovorom skal; glede na analizo lesa (metoda C14) je
          plovilo iz obdobja med 1877–1917. Datacija: prelom
          19. stol. in 20. stol.
          Razbitina je na morskem dnu (-25 m), 4 NM severno
          od rta Ronki, 347 stopinj.

          OPIS BRODOLOMA
          V pomorskem letopisu piše, da se je 5. junija leta
          1885 zgodil brodolom piranske bracere La Lucia,
          in sicer po trku s parnikom Pierino, približno 1 nm
          severozahodno od Strunjana (Annuario marittimo
          1886: XXXVI).
                                                                                                                19
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24