Page 19 - Potapljač št. 122

Besedilo: Danijel Germek • Foto: arhiv
ZGODOVINSKI OPIS

KAMNITIH PREVOZOV

V slovenskem morju imamo dva primera bro-
Danijel Germek je učitelj, jadralec in
doloma ladij s tovorom kamenja.” potapljač.

To sta tudi edina poznana kamnita tovora celotnega Tržaškega in danijel.germek@guest.arnes.si
Beneškega zaliva, ki imata znano dinamiko brodoloma. Vredna
ogleda je t. i. barka imenovana Skale. Podrobnejši opis
Istrski kamnolomi so bili poznani že v antiki. Bili so regijskega dogodka je podan v
značaja, saj so na zahodni obali Jadrana po večini uvažali ka- tržaškem dnevniku
men iz Nabrežine. Pravi razmah te panoge se je pričel s širitvijo Il Piccolo. Italijanski
Beneške republike in njenim procesom urbanistične preobraz- parnik Pierino je imel
be iz lagunskega mesta v monumentalno središče iz kamna in tedensko linijo iz Ra-
opeke. Izvoz istrskega kamna v srednjem veku je imel ustaljene venne proti Trstu. V
smeri plovbe proti Benetkam, Ravenni in Anconi. Severneje proti petek okoli 8. ure ure
Piranu, Izoli in Kopru, so ga uvažali za potrebe stavbnih fasad in zjutraj je imel nesre-
spomenikov. V 19. stoletju se z razvojem Trsta zgodi tudi stavbni čo, saj se je zaletel z
razvoj ostalih mest ob Tržaškem zalivu. Istrski kamniti tovori se bracero, ki se je ne-
tako množično pojavijo tudi v Tržaškem zalivu. mudoma potopila dve
Sol, les in kamen postanejo bistvene dobrine za nadaljnjo ur- milje severvzhodno
banistično rast mest. Kamnolomi so po večini v okolici Rovinja, od Pirana. Poveljnik parnika ni bil prisoten na mostu. Krmar je opazil
Poreča, Pulja, na Brionih in na ustju reke Mirne. Pri Piranu je pa jadrnico na njihovem levem boku, a napačno sklepal, da se po-
poznana Kanegra. V Istri so bili številni kamnolomi apnenca, in sadka bracere pripravlja na obrat, da se izognejo parniku. Obrata
sicer imenovani pedrare, do leta 1670 pa jih je že bilo več tisoč. bracere ni bilo. Pierino je obrnil vse v levo, a ni bilo več pomoči.
V srednjem veku je Beneška država ponujale denarne dodatke Z desnim delom premca je tresnil bracero. Parnik se je ustavil in
tistim ladjarjem, ki so namensko zgradili barke za prevoz kamenja, poveljnik je poslal v pomoč dva čolna, da poberejo posadko brace-
imenovane marani. Marani so bili podobni današnjim maonam, z re. Ta je počasi tonila, ampak lastnika bracere, to je bil Francesco
enim latinskim jadrom in brez nadgradnje. V 19. stoletju je slednje Petronio in dva mornarja, so vkrcali v rešilne čolne brez, da bi
zamenjala trabakula, ki še danes pluje po našem morju. Benetke jih namočila voda (Il Piccolo N.1246, AnnoIV, nedelja 7. junij 1885).
so subvencionirale gradnjo maranov in na ta način so tudi kamno- Ostanki razbitine se nahajajo na plovni poti proti Trstu. Dno je
seki odprli lokalne škvere za njihovo izgradnjo. Vsak ladjar je z peščeno in vidljivost je po večini dobra. Na dnu se nahajajo ka-
marani imel obvezo petih plovb letno za dostavo gradbenega ma- mniti bloki istrskega apnenca, ki nudijo enkratno zavetje družini
teriala Benetkam, ki je bil namenjeni za obrambne namene mesta. jastogov, molov, ugorjem in škarpinam. Bloki so deloma barvito
poraščeni in pozornemu opazovalcu se bo prikazalo več vrst
PODATKI IZ REGISTRA NEPREMIČNE polžev zaškrgarjev. Ostanki lesne konstrukcije se nahajajo le pri
KULTURNE DEDIČINE (MK) krmnem delu bracere.
Barka Skale, EŠD: 29399
Ostanki (24 x 15 m) potopljenega lesenega plovila s
tovorom skal; glede na analizo lesa (metoda C14) je
plovilo iz obdobja med 1877–1917. Datacija: prelom
19. stol. in 20. stol.
Razbitina je na morskem dnu (-25 m), 4 NM severno
od rta Ronki, 347 stopinj.

OPIS BRODOLOMA
V pomorskem letopisu piše, da se je 5. junija leta
1885 zgodil brodolom piranske bracere La Lucia,
in sicer po trku s parnikom Pierino, približno 1 nm
severozahodno od Strunjana (Annuario marittimo
1886: XXXVI).
19