Page 22 - Potapljač št. 111

Lahko, prosim, primerjaš prvo potapljanje s potapljaško opremo Kako komentiraš razvoj podvodnih ohišij in svetilk od tistih
in potapljanje danes, tudi podvodno reševanje, ne le prijeten, težkih pred leti, do sedanjih zmogljivih LED svetilk? Nasploh
rekreativen del. primerjaj napredek potapljaške opreme.
VN: Na prvih potopih nisem o potapljanju vedel nič. Ne fizike ne fizio- VN: Prvo ohišje, ki sem ga delal, je bilo iz plastike in spodaj 6 kg
logije, praktično res nič. Vedel sem, da če me med potopom začnejo težki in 12-voltni akumulatorji za napajanje požrešnih halogenskih
boleti ušesa, moram nazaj ven. Spomnim se, da sem med pripravami žarnic, in ko sem to držal v roki, me je zmeraj vleklo navzdol na
juda v Rovinju spoznal enega potapljača, ki me je malo podučil o teh nos. Da sem to lahko uravnotežil, sem imel s seboj veliko stiropora,
stvareh. Povedal mi je nekaj o fiziki in fiziologiji, kako se prazni maska ki pa ga je pritisk pod vodo stisnil. Tako je bilo prvo ohišje z lučmi
pod vodo, o izenačevanju pritiska v ušesih, kako je s sinusi, in ko sem težko okoli 25 kg. Danes pa vse skupaj tehta le nekaj kilogramov.
to malo bolje spoznal, sem se spreobrnil iz judoista v potapljača. Kot Podoben napredek je bil narejen tudi pri suhih potapljaških oble-
sem že omenil, je bil Bajželj tudi judoist in potapljač in mi je veliko po- kah. Prve suhe potapljaške obleke nam je izdeloval Sandi Line iz
magal. Po približno štirih letih potapljanja z jeklenkami sem ugotovil, 7 mm debelega neoprena in so bile kot iz cevi. Vse ravno, nobenih
da sem imel veliko srečo in sem zelo vesel, da sem preživel in ostal kolenskih pregibov. Za obtežitev smo imeli tiste ravne svinčene
brez poškodb. V tistem času se tega nisem zavedal. Še zmeraj me pa plošče spredaj in zadaj, pripete z jermeni, kot so jih imeli težki
vlečejo potopljene ladje, ki so praviloma globoko, zato jih raziskujem potapljači. Skupaj je tega bilo do 17 kg, tako da si se komaj potopil,
s primerno opremo za tehnično potapljanje. pod vodo pa si bil kot robot, težko si se premikal in opravljal dela in
Imam pa zaradi tega veliko več dela. Poleg priprave in vzdrževanja zadane naloge. Prvo leto smo se s suho obleko tudi kompenzirali,
aparata na zaprti krog moram imeti še kompletno klasično opremo na takrat še nismo poznali kompenzatorjev plovnosti. Za potop smo
odprti krog. Če se z »rebreatherjem« kar koli zgodi, moram varno priti bili na začetku preveč obteženi in smo se hitro potopili, na koncu
ven iz katere koli globine. Jaz sem mislil, da si bom nošenje opreme pa smo iskali kamne za obtežitev. V »modro« pa se tako sploh
olajšal, pa sem si ga še dodat- ni dalo potapljati. Sem si pa
no otežil. Klasične jeklenke, »Ne prehitevajte samega sebe. Ni se problem potem kot prvi v našem klubu
klasične rezervne oz. dodatne kupil »slinček« in od takrat nap-
jeklenke. Ko pa pridem domov, nekaj naučiti. Problem je nabrati kilometrino, da rej sem se lahko potapljal brez
pa moram kompleten »rebre- v tistem kritičnem trenutku pravilno ukrepaš.« težav z uravnoteževanjem.
ather« očistiti, oprati, dezinfici-
rati, očistiti jeklenke itd. Vendar mi ni težko, ker me zelo veseli tehnika. Koliko potopov imaš?
Veseli me znanje, raziskovanje, dodelave in izboljšave. Ob elektroniki VN: Vpisanih jih imam približno 2500. Sem zelo vesten in jih redno
sem tudi naredil veliko mehanskih sprememb in izboljšav, tako da je vpisujem, če ne takoj po potopu pa najkasneje naslednje jutro,
moja oprema primerljiva z najsodobnejšimi. pred naslednjim potopom.

V arhivu SPZ sem našel tvojo seminarsko nalogo za drugo inštruk- Si imel kakšne incidente pod vodo?
torsko zvezdico, kjer se lepo vidi, da si bil zelo tehnično izobražen, VN: Prvi incident smo imeli v apneji, ko nam je v bazenu eden
kar je takrat bilo zelo pomembno, saj takrat se teh naprav ni dalo obležal pod vodo. Po preplavanih 75 m na vdih je prišel ven, nam
kupiti ali so bile zelo drage. pomahal in pozdravil, da je »OK«, potem pa je izginil. Vsi smo
VN: Ker pri nas ni bilo sonarjev, sem si ga naredil sam. Vzel sem ultra- skočili v bazen, tako da smo se najprej zaleteli z glavami drug v
zvočno sondo, digitalni merilnik, zaslon in tako smo imeli pripomoček, drugega, ampak potem pa smo ga srečno potegnili ven.
s katerim smo v Dalmaciji iskali potopljene ladje, pa tudi podvodne Dvakrat sem v potopljeni ladji izgubil orientacijo in ker sem zakalil
vzpetine, sike. V kartah niso bile zavedene, s sonarjem in gumijastimi v tistem prostoru, poti nazaj ni bilo enostavno poiskati. Zato od
čolni pa smo jih našli. V okolici Murterja smo na takih podvodnih takrat zmeraj, ko grem v potopljeno ladjo, uporabim vrvico, da
stolpih, premera nekaj 10 m, našli zelo veliko podvodnega življenja. najdem izhod.
Zelo zanimivi in lepi potopi. Žal pa takrat nisem tega dokumentiral s Z »rebriderjem« pa sem imel problem z ogljikovim dioksidom. Vse
kamero. Takrat še nisem imel fotoaparata in ohišja. je bilo v redu, senzorji so delali, jaz pa sem postal zelo utrujen.
Nisem se mogel več dvigovati ob vrvi. Takoj sem ugotovil, da je to
Kako globoko si snemal s tvojimi ohišji? zaradi ogljikovega dioksida in sem preklopil na klasične jeklene,
VN: Dokler je šlo. Dokler ga ni pritisk stisnil. Najlepši dogodek je bil, ko to so tiste dodatne jeklenke, o katerih sem govoril, da jih imam
sem v ohišju že imel digitalno kamero in sem se pred Visom potopil zmeraj s seboj za reševanje. Ampak ko sem prišel do čolna, se
na bombnik B-17 in na globini 72 m, ko sem posnel, kako mi je stisnilo nisem mogel potegniti ven iz vode. Nisem imel moči, mišice niso
ohišje in kako je voda vdirala vanj. Ta posnetek imam. Moj prijatelj delovale, da bi zlezel ven. To je bil hud dogodek, ampak sem
(bady) Janez Zupan je rekel, da je to najcenejše režiranje in montaža vedel, kaj se je dogajalo. Za to moraš imeti izkušnje.
filma, kako pod vodno gladino izginjajo elise od letala.
Drugo ohišje pa mi je stisnil pritisk na znanih Paških razbitinah na Nasvet mladim potapljačem?
86 m. Tam sem imel že nekoliko močnejše stene, ampak vseeno VN: Ne prehitevajte samega sebe. Ni se problem nekaj nauči-
ne dovolj. Potem pa sem si kupil eno ohišje in to še zdrži na globini ti. Problem je nabrati kilometrino, da v tistem kritičnem trenutku
90 m in še več. Zadnje čase nosim pod vodo tri kamere: klasično, pravilno ukrepaš. Če ti nekaj zmanjka, če ti kaj nagaja, če se le s
Nikon veliko z izmenljivimi objektivi, nanjo pritrjeno GoPro kamero in plavutko zapleteš v kakšno mrežo ali vrvico, je to lahko začetek
še eno GoPro kamero na ročaju za v luknje. Zraven pa imam zmeraj panike in če prav ne razmisliš in odreagiraš, lahko sledi nesreča z
22 kakšnih pet luči. zdravstvenimi posledicami ali utopitev.