Page 17 - Potapljač št. 111

poceni ponudnikov, a komoditeta da sta hotel in center v isti hiši,
me je premamila.
Moj prvi vtis, ko sem vstopil v hotel, je bil žal skladen z njegovo
ceno. Hotel je bil velik, a kar precej dotrajan. Zgrajen in opremljen
je bil v viktorijanskem slogu, a vse je že klicalo po prenovi. Ozek
in dolg temačen hodnik, ki je vodil do moje sobe, me je spominjal
na hodnik hotela iz filma Barton Fink. Lesene deske po tleh so
škripale, sobe niso imele klimatskih naprav in ventilator v moji
sobi je bil pokvarjen. Toda saj sem vendar prišel sem zaradi po-
tapljanja, ne zaradi hotela!
Od te točke dalje, pa so postajali moji vtisi čedalje bolj pozitivni in
nazadnje sem ugotovil, da sem se pri izbiri potapljaškega centra
verjetno najboljše možno odločil! Hrana v hotelu je bila dobra,
pritlični prostori, pa so bili predelani v lep, moderen in dobro opre-
mljen potapljaški center. Tudi čolni so bili povsem novi osemmetr-
ski gumenjaki s po dvema štiritaktnima Suzukijema, ki sta vedno
delala »kot urica«. Tisto, kar je temu potapljaškemu centru dajalo
še posebno dodano vrednost, pa je bilo osebje, ki je bilo eno od drugi gosti so običajno potrebovali pomoč) in moja poraba zraka
najboljših, kar sem jih do sedaj srečal na svojih potovanjih! Ob pod vodo, ki je bila kljub velikemu podvodnemu ohišju manjša od
odličnemu osebju, zanesljivi opremi in dobri hrani, človek res ne njegove. Zaradi tega mi je v hecu pravil »bloody east European
more zameriti nekoliko slabšo sobo, v kateri potapljač po napor- diver«, kar sem seveda vzel za kompliment.
nem potapljanju ravno tako brez problema trdno zaspi. Gary, ki je hitro spoznal, da sem precej bolj zahteven potapljač
Gary Snodgrass je lastnik in hkrati tudi duša potapljaškega centra. od večine njegovih gostov, me je zato tudi vsak dan vprašal, kaj
Brez dvoma gre ravno njemu zasluga za nadvse prijetno bivanje bi želel naslednji dan početi. Ko sem mu na primer po nekaj dneh
v centru in potapljanje, ki je omejeno samo z vremenskimi oko- širokokotne fotografije oznanil, da bi naslednji dan rad fotografiral
liščinami. Veliko raje, kot da bi sedel v pisarni, kar počne večina manjše živali z makro objektivom, mi je za vodiča dodelil Nata-
lastnikov večjih potapljaških centrov, se Gary vsak dan potaplja sho, za katero velja, da je njihov najboljši iskalec majhnih morskih
s svojimi gosti, svojemu potapljaškemu osebju, pa ob večerih organizmov. S tem je naredil maksimalno uslugo moji podvodni
večkrat predava o potapljanju in jih s tem tudi na teoretskem po- fotografiji, v zahvalo za njegovo pozornost, pa sem mu obljubil
dročju drži v »formi«. Z Garyem sva se v potapljanju odlično ujela. nekaj slik za njegovo spletno stran, kajti tisto, kar se je do sedaj
Všeč mu je bila moja samostojnost pri rokovanju z opremo (kajti nahajalo na njej, mu res ni bilo v ponos…
17