Page 19 - Potapljač št. 111

debelega krompirja so neverjetno družabne in v ustreznih okoliš-
činah so izredno zaupljive do potapljačev, tako da se pustijo celo
božati. Pod »ustrezne okoliščine« je seveda mišljeno hranjenje in
dolgoletna odsotnost podvodnih lovcev, da se ribe lahko navadijo,
da jim človek ni nevaren.
Grebenski potopi so bili čisto druga zgodba. Tam morskih psov
nismo skoraj nikoli videli, zato pa množico pisanih tropskih rib.
A teh le ni bilo tako veliko, kot sem se jih spominjal iz mojega
prvega obiska Aliwal shoala, vsaj jate so bila manjše in redkejše
kot nekoč. Takrat sem dojel pomen Garyjevih besed, ko je rekel
»Dobri stari časi«. Od večjih rib sem videl le nekaj kirenj »krom-
pirjevk« in velike skate.
Majhnih tropskih rib pa je bilo pravzaprav zelo veliko različnih vrst,
veliko več kot sem pričakoval in povedali so mi, da ima to morje
skoraj dvakrat večjo biotsko raznolikost, kot Rdeče morje. Tudi
golih polžev in rakcev je bilo veliko, le pogoji za fotografiranje so
bili težki - stalni veliki valovi na površini so se tudi v globini moč-
no čutili in medtem ko sem z eno roko držal podvodno ohišje in koralami in odete v jate rib. Posebna znamenitost te ladje pa so
kadriral, sem se moral z drugo roko krčevito držati morskega dna, orjaške kirnje (angl. Queensland grouper; Epinephelus lanceolatus),
da me ni premetavalo. Teh problemov pri fotografiranju morskih največja vrsta kirnje na svetu, ki lahko zraste preko štiri metre in
psov v prosti vodi ni bilo, kajti vsi skupaj - čoln, boja, morski psi in tehta več kot pol tone. Žal pa je to tudi zelo plašna vrsta in se ne
potapljači smo enako nihali v valovih in navidezno mirovali drug pusti fotografirati tako kot manjša, a veliko bolj prijazna »krompirjev-
glede na drugega. ka«. Orjaško kirnjo sem sicer videl, a naredil sem le zelo povprečen
V bližini Aliwal shoala pa obstaja še ena potapljaška zanimivost - posnetek, kajti med mano in njo je bilo vsaj deset metrov vode.
razbitina potopljenega norveškega tankerja Produce, ki se je tam Med mojim osemdnevnim bivanjem v Južni Afriki me je Gary hitro
potopil leta 1974. Razbitina, ki leži v razmeroma plitvem dvaintri- »prečital« in mi ponudil vabo, ki se ji seveda nisem mogel upreti.
desetmetrskem morju ima nižji osrednji del zaradi stalnih valov že Ponudil mi je namreč zalo dobre cene, če se ponovno vrnem k
skoraj povsem zasut s peskom, tako da iz dna gledata predvsem njemu, seveda v drugem letnem času, ko so v morju prisotne druge
premec in krma s kabino, ki sta si okoli stosedemdeset metrov vsa- živali. Najverjetneje ga bom obiskal nekoč v juniju, ko se tistemu
ksebi. Z Garyjem sva zato izvedla dva ločena potopa, da sem imel delu Afriške obale približa velika jata sardel, skupaj z njo pa vsi
dovolj časa za fotografiranje te čudovite razbitine, porasle s črnimi mogoči plenilci od tun, morskih psov, delfinov in morda celo kitov! 19