Page 23 - Potapljač št. 111

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: Borut Mavrič
BIODIVERZITETA V LAGUNAH

Za severni Jadran so značilne številne
Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
italijanske lagune. V Sloveniji naravnih in podvodni biolog zaposlen na
lagun nimamo, pač pa imamo dve laguni, ki Morski Biološki Postaji v Piranu
sta antropogenega izvora.” lovrenc.lipej@mbss.org

Prva je strunjanska laguna Stjuža, druga pa
laguna v Škocjanskem zatoku. Obe sta del
zavarovanih obrežnih mokrišč, predvsem
zaradi ohranjanja habitatov za prezimujoče
in gnezdeče vodne ptice. Konec lanskega
leta se je končala tretja obsežna inventa-
rizacija biodiverzitete v Stjuži in sosednji
Pretočni laguni, ki je v bistvu prehodni del
med Stjužo in morjem. Prva inventarizacija
je potekala leta 1973, druga pa leta 2004.
Pridobljeni podatki raziskave, ki so jo op-
ravili raziskovalci Morske biološke postaje
NIB, je obelodanila zelo zanimive podatke.
Popisali smo namreč 107 različnih vrst pri-
dnenih nevretenčarjev, kar je veliko več,
kot smo jih v takem okolju pričakovali. Če
upoštevamo podatke vseh inventarizacij
skupaj, je bilo doslej ugotovljenih 295 vrst
organizmov. Za lagune so namreč značil-
ne zelo spremenljive okoljske razmere,
še posebej v smislu velikega nihanja tem-
perature in slanosti. Take razmere krojijo
sladkovodni pritoki in vdori morske vode.
Zato najdemo v lagunah in podobnih življenjskih okoljih le naj- 1 m globine, je pa med njo in Pretočno laguno večja kotanja,
bolj ekološko trpežne vrste živali, rastlin in drugih organizmov. ki meri nekaj deset kvadratnih metrov površine, globoka pa je
Vrstna pestrost je torej majhna, je pa veliko število posameznih okoli šest metrov. V kotanji je vidljivost slaba, veliko je sedi-
organizmov. Poleg tega lahko najdemo v lagunah tudi vrste, ki menta in raznih odpadkov, kot so vejevje, pločevinke in drugo.
so se že tako dobro prilagodile na spremenljive razmere, da Je pa možno v kotanji videti mnoge vrste rib, kot so brancini,
jih lahko ovrednotimo kot lagunske vrste. Kako pojasniti veliko orade, ciplji, razne ustnače in drugo. Na dnu živijo organizmi,
število ugotovljenih morskih organizmov v razmeroma majhni kot je peščena roža Cerianthus membranaceus, ki jo sicer
laguni? Raziskave so bile zelo poglobljene, verjetno znatno bolj najdemo na večjih globinah v morju, in sredozemska kamena
kot v drugih sredozemskih lagunah, kar se do neke mere odraža korala (Cladocora caespitosa), ogrožena vrsta ter velika mno-
v večjem številu ugotovljenih vrst. A s tem ni možno pojasniti to- žica običajnih morskih vrst. Živalstvo v laguni postaja čedalje
likšne biodiverzitete. Razlog najverjetneje tiči v novem procesu, bolj podobno živalstvu notranjega dela Strunjanskega zaliva na
ki smo mu priča v zadnjih desetletjih. Sredozemske lagune se sedimentnem dnu. Le v nekaterih žepih Stjuže lahko najdemo
namreč soočajo z vdorom (intruzijo) morske vode, kar se kaže v značilno lagunsko favno, ki jo predstavljajo razne vrste školjk,
večjem deležu morskih vrst in izginjanjem pravih lagunskih vrst. kot so npr. srčanka Cerastoderma glauca in vrsta Abra segmen-
Domnevajo, da sta tako intruzija morske vode in zmanjšan slad- tum. V morskem travniku cimodoceje (Cymodocea nodosa) pa
kovodni dotok v sredozemske lagune povezana s podnebnimi lahko najdemo nekatere značilne vrste rib, kot so lagunski gla-
spremembami. Mnoge lagune izgubljajo somorni, brakični značaj vaček Knipowitschia caucasica, kačje šilo (Nerophis ophidion)
in slanost lagune je čedalje bolj podobna slanosti morske vode. in malo morsko šilo (Syngnathus abaster). Lagunska identiteta
Ker torej ni več izrazite slanostne prepreke za organizme, morske strunjanske Stjuže se torej počasi izgublja, nekoliko boljše pa
vrste prodirajo iz morja v laguno. je stanje v Škocjanski laguni, saj imajo tam na voljo zapornico,
Potapljanje v laguni je zaradi plitvosti bolj ali manj nesmiselna s katero lahko uravnavajo slanostne razmere v laguni. Zato je
poteza. A če gre za projektno nalogo, potem so potrebne tudi smiselno upati, da se bo lagunski značaj ohranil vsaj v laguni
take raziskave. Laguna Stjuža je bolj ali manj globoka kvečjemu v neposredni bližini Kopra.
23