Page 19 - Potapljač št. 110

večjo vrsto, sivo s temnimi progami, ki ji zaradi vzorca doma- kod jih je bilo toliko, da so kar hodili eden preko drugega. V neki
čini pravijo »pyjama shark« (pižamasti morski pes, Poroderma špranji sem jih našel kar v treh slojih!
africanum). False Bay je tudi raj za ljubitelje golih polžev. Teh je res veliko, tako
Voda je bila res hladna, na površini je imela okoli osemnajst, da se marsikatero tropsko morje, z izjemo Indonezije, glede njih
v globini pa samo enajst stopinj Celzija. Zelo sem bil hvaležen lahko skrije. Polži so zelo pisani in najlepši med njimi so iz rodu
Jacqui, ki me je prepričala, da sem s seboj vzel suho potapljaško Janolus, od katerega najdemo eno vrsto tudi v Jadranu. Angleška
obleko. Vidljivost je bila zelo spremenljiva in v globini običajno imena teh živali so včasih opisana precej domiselno (npr. eden od
boljša kot v plitvini. Najslabša je bila pravzaprav v kelpovem goz- teh polžev z modro-oranžnimi kožnimi izrastki se imenuje »Gas fla-
du, kjer bi morali srečevati sedmeroškržne morske pse. Dno pod me nudibranch«).
kelpom je bilo peščeno, zato so valovi ves čas dvigovali pesek in Pri potapljanju v False Bayu so me lepo presenetile tudi potopljene
kalili vodo. Bil sem še kar vesel, da nisem videl sedmeroškržnih ladje. Teh je zelo veliko (kar glede na vremenske razmere ni nič
psov, kajti pri taki vidljivosti jih sploh ne bi mogel fotografirati! čudnega) in so neverjetno lepo poraščene s pisanim bentosom. Tudi
Kelpovi gozdovi so me zelo spominjali na podvodni svet Kalifor- vidljivost je tu večinoma boljša, voda je izrazito zelena, pri pogledu
nije, le da so bile tu alge manjše, voda pa bolj zelena s slabšo navzgor se obarva v citronasto rumen odtenek, potopljene ladje pa
vidljivostjo. Veliko bolj kot kelpi pa so me očarali skalnati grebe- so odete v oranžne gorgonije in vijolične vetrnice.
ni. Vse je bilo čudovito poraščeno z živo oranžnimi gorgonijami, Ker sva z Marjanom ostala brez morskih psov, naju je na koncu ča-
pisanimi spužvami, velikimi morskimi vetrnicami in gigantskimi kala tolažilna nagrada – tjulnji! Čeprav sva se kalifornijskih morskih
kozolnjaki − slednji so včasih merili skoraj pol metra in so me levov že dodobra nagledala v mehiškem mestu La Paz, se človek teh
po obliki spominjali na amfore. Ponekod je bilo dno dobesedno igrivih morskih sesalcev nikakor ne more naveličati. V teh vodah živi
prekrito z morskimi ježki, a njihove bodice so bile precej mehke manjša vrsta tjulnjev z lokalnim imenom »cape fur seal« (Arctocep-
in hitro sem opazil, da za potapljača ne predstavljajo nobene halus pusillus), ki po svoji igrivosti in interakciji s potapljačem čisto
neprijetnosti. Vsepovsod je ležalo po dnu polno praznih lupin nič ne zaostaja za svojim večjim ameriškim sorodnikom. Žal pa jo je
od školjk, podobnih našim klapavicam, le da so bile te precej tudi tukaj zagodla slaba vidljivost in nastale fotografije se po tehnični
večje. Naenkrat pa se mi je posvetilo, zakaj je tako. Ponekod je kvaliteti nikakor ne morejo primerjati s tistimi iz vzhodnega Pacifika.
bilo morsko dno tako neverjetno na gosto prekrito s preprogo Odsotnost morskih psov in slaba vidljivost sta zelo neugodno vpli-
morskih zvezd, največjih sovražnic školjk, da dna sploh nisi videl! vali na to najino osemdnevno potovanje, a sva kljub temu odšla
Šlo je za bradavičaste zvezde, isto vrsto, ki živi tudi v Jadranu, le domov precej navdušena, kajti podvodni svet zaliva False Bay je
da je pri nas neprimerno redkejša. Medtem ko pri nas videvamo tako neverjetno zanimiv in tako močno različen od vsega, kar sva
posamične primerke, se tu nahaja na tisoče zvezd! do zdaj videla, da naju ni pustil ravnodušna. Vsekakor se nama
Če je česa v Južni Afriki veliko, pomeni, da je res veliko. In sem je podvodna pokrajina zdela veliko bolj eksotična od kateregakoli
spadajo tudi jastogi. Jastogi so bili sicer precej majhni, a pone- tropskega morja!
19