Page 14 - Potapljač št. 110

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: Domen Trkov
INVENTURA SLOVENSKE

RIBJE FAVNE

Najnovejša raziskava o inventuri jadranske
ribje favne pravi, da je bilo v Jadranskem Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
morju z gotovostjo zabeleženih 444 vrst Morski Biološki Postaji v Piranu
rib. To pomeni, da so primerki teh vrst lovrenc.lipej@mbss.org
evidentirani in shranjeni v muzejih ali pa so
bili dokazani na kakšen drugi način, recimo vlja pogosto ali zelo pogosto, 14 % vrst pa se pojavlja občasno.
s filmskim posnetkom ali fotografijami, ki Resnici na ljubo je 243 vrst (oziroma 217 v zadnjih petdesetih
neizpodbitno potrjujejo identifikacijo vrste.” letih) impresivna številka, saj znaša več kot polovico vseh
jadranskih vrst, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je
slovenski del Jadrana (samo 0,15 % Jadrana) in širši Tržaški
V slovenskem morju doslej ni bilo opravljene tako poglobljene zaliv (0,4 %) razmeroma majhno območje, poleg tega pa
analize, so pa na voljo podatki, zbrani iz raznih zgodovinskih in v obeh ni globokomorskega okolja, kjer bi lahko prebivale
recentnih objav, na podlagi katerih je število doslej ugotovljenih globokomorske vrste, ki jih sicer najdemo v južnem Jadranu.
ribjih vrst 243. Glede na dejstvo, da smatramo Tržaški zaliv za V zadnjem obdobju so dragocena spoznanja o ribji zaklad-
zibelko morskih naravoslovnih ved, kjer se je odvijalo kontinui- nici Jadranskega morja doprinesli tudi potapljači oziroma
rano raziskovanje s skoraj dvestoletno tradicijo, bi s tega vidika podvodni fotografi. Podvodna fotografska oprema je danes
pričakovali, da je to število gotovo dobra osnova za inventuro. bistveno bolj kot kdaj koli prej dosegljiva mnogim žepom.
Spričo novejših procesov, kot sta bioinvazija in širjenje organiz- Za nekatere ribje vrste, še posebej tujerodne, sploh ne bi
mov iz južnejših predelov Sredozemlja v severnejše (pojav znan vedeli, da se pojavljajo v Jadranskem morju, če ne bi na to
kot tropikalizacija), pa to število ne moremo jemati kot dokončno. opozorili potapljači. Takšni primeri so recimo kavljezoba mu-
Zaradi omenjenih globalnih procesov, ki smo jim priča v zadnjih rena (Enchelycore anatina), ki jo je v Jadranu potrdil izvrstni
desetletjih, prihajajo v Slovenijo nove in manj znane vrste. Med podvodni fotograf Borut Furlan, morski kunec (Siganus luri-
zadnjimi prišleki v naše morje moram omeniti velikega seržanta dus), ki so ga prvič posneli pred desetimi leti v Miramaru pri
(Abudefduf saxatilis) kot predstavnika tujerodnih vrst (bioinvazija) Trstu in tudi že omenjeni veliki seržant. Po zaslugi podvodnih
in črtasto ustnačo (Symphodus doderleini), ki jo povezujemo s fotografov so bile tudi v slovenskem delu Jadrana odkrite
tropikalizacijo. nekatere slabo poznane vrste, kot sta leopardasti glavač
Po drugi strani pa sodobne metode raziskovanja z uporabo (Thorogobius ephippiatus) in sorodni veleluskasti glavač (T.
avtonomne potapljaške opreme omogočajo nova spoznanja macrolepis).
tudi na nivoju ribje favne. Tako je pred kratkim mladi razisko- Zato je še toliko bolj smiselno, da potapljači delijo svoja opa-
valec Domen Trkov pri raziskovanju kriptobentoških vrst, torej zovanja nenavadnih in neznanih rib s strokovnjaki in po svojih
takšnih, ki so bolj ali manj vedno skrite v raznih skrivališčih, močeh prispevajo v zakladnico znanja o ribji favni slovenske-
odkril v našem morju še doslej nepotrjeno vrsto glavača vrste ga in Jadranskega morja.
Odondebuenia balearica. Seveda se število 243,
oziroma 246 z omenjenimi tremi novimi vrstami
za Slovenijo, nanaša na vse vrste doslej potrjenih
rib. Če bi na primer upoštevali samo vrste, ki so
bile v slovenskem delu Jadranskega morja potr-
jene v zadnjih petdesetih letih, bi bilo to število
znatno manjše, saj bi znašalo 217 vrst rib, od
katerih bi se to nanašalo na 29 vrst hrustančnic,
188 vrst kostnic in 1 vrsto obloustke (morski piš-
kur). Pri tem je treba omeniti, da to ne pomeni,
da je v zadnjih petdesetih letih izginilo 26 vrst,
ampak gre za vrste, ki so se pojavile kvečjemu
nekajkrat v tem delu Jadrana in še to daleč nazaj
v času.
Od 243 vrst se več kot polovica vrst (55 %) poja-
14 Glavač vrste Odondebuenia balearica je nova vrsta ribe v slovenski favni