Page 18 - Potapljač št. 110
P. 18
srečanja s tem čudovitim plenilcem v Južni Afriki. Pri tem sva Takrat je sledil ogled mesta Cape Town, ki leži severozahodno
seveda upala, da so orke zaobšle Gansbaai. Pot naju je peljala od zaliva in seveda njegove znamenitosti − Mizaste gore (Table
ob zelo slikoviti vzhodni obali False Baya, čez gorski prelaz Sir Mountain).
Lowry's Pass, mimo vinogradov in sadovnjakov do najjužnejše Vetrovi pa so nama prekrižali račune tudi pri drugih vrstah
obale afriškega kontinenta. morskih psov. Ves čas, do zadnjega dne, sva upala, da se
Sledilo je novo razočaranje. Morje je bilo rjavo in vidljivost vode bomo en dan odpravili s čolnom daleč na jug, na odprto morje,
je bila manj kot en meter, torej veliko slabša kot v False Bayu! kjer bi se srečali z modrimi psi (Prionace glauca) in maki (Isurus
Tudi sama izvedba »potopa« je bila zelo »komercialno« naravna- oxyrinchus). Modri pes je ena najbolj razprostranjenih vrst mor-
na. Cene so res precej nižje kot v Mehiki, a kletka je zelo majhna, skega psa, ki prebiva v praktično vseh zmernih morjih sveta, tudi
v njej je strpanih šest ljudi, dovajanja zraka za dihanje pod vodo v Jadranu. Ker živi daleč od obale, ga ljudje redko vidijo. Običaj-
ni, tako da gostje zajamejo sapo in potopijo glavo pod vodo, no plava tik pod gladino in ena od najlepših lastnosti te povsem
ko se kletki približa morski pes. Vsak gost pride na vrsto samo neagresivne vrste je, da se brez strahu približa človeku. Modri
enkrat, pa še to traja le borih dvajset minut. Ko sem vprašal za pes je precej podolgovat in vitek, zelo elegantnih oblik in dolgih
drugo rundo, pa mi je skiper odgovoril, da jim je že zmanjkalo prsnih plavuti, njegov hrbet pa je značilne temno modre barve.
vabe. Belega psa sem sicer uspel videti s palube, a pod vodo Druga vrsta, mako, pa je manjši sorodnik belega morskega psa.
zaradi slabe vidljivosti nisem videl niti njegove sence − seveda, Tudi ta je vitkejši od svojega večjega brata in med drugim naj-
saj tudi svojih stopal nisem videl! hitrejši morski pes na svetu, ki lahko na kratke razdalje doseže
Južna Afrika je pokrajinsko zelo lepa in ker so pogoji za pota- hitrost do sedemdeset kilometrov na uro. Ker je redkejša vrsta
pljanje težki, je ostalo veliko časa za kopne izlete. Poleg tega od modrega, je tudi srečanje z njim manj verjetno. Pravijo, da
neuspešnega izleta v Gansbaai sva si ogledala tudi Rt dobrega upanje umre zadnje, a tudi to upanje je umrlo: do zadnjega dne
upanja (Cape of Good Hope), ki, mimogrede, ni nič posebnega so bili valovi na odprtem morju preveliki, zato nismo izvedli niti
ter veliko lepši sosednji Rt Konica (Cape Point), ki se ponaša z enega izleta, da bi si ogledali ti dve vrsti morskih psov.
več kot sto metrov visokim klifom. Žal pa sta oba rta del naro- Beli morski pes, modri morski pes, mako in sedmeroškržni
dnega parka, kjer veljajo stroga pravila, ki fotografom nikakor morski pes so bili torej glavni cilj najinega potovanja na skrajni
niso naklonjena. Obisk parka je možen le podnevi, medtem ko jug afriškega kontinenta. A zaradi spleta okoliščin nisva od naš-
je najlepša svetloba za fotografiranje zgodaj zjutraj in pozno tetih vrst videla niti enega. Za tolažilno nagrado pa sva dobila
zvečer, ko je park zaprt. V parku je prepovedana tudi uporaba veliko morskih mačk, ki so sicer glavna hrana sedmeroškržnega
dronov. Točk, od koder bi lahko lepo fotografiral klife, pa je bolj morskega psa. Tako bi znanemu slovenskemu pregovoru lahko
malo. Seveda pa ta pravila ne motijo 99 odstotkov turistov, ki so rekli malce drugače: »Kadar psa ni doma, mačke plešejo!«
srečni, ko s svojimi pametnimi telefoni slikajo sebke. Videvali smo predvsem dve manjši in precej pisani vrsti morskih
18 Zaradi močnih vetrov je en dan potapljanje v celoti odpadlo. mačk, po obliki podobni našim jadranskim, redkeje pa tudi eno

