Page 23 - Potapljač št. 110

nam največjo uganko predstavlja njihova nočna prisotnost na Z uporabo akustičnega monitoringa smo dopolnili svoje ob-
tem območju. Da bi izvedeli več, smo se odločili, da bomo do- stoječe metode raziskovanja delfinov v Tržaškem zalivu. Pri-
sedanje znanje o delfinih v Tržaškem zalivu nadgradili z upora- dobili smo veliko novih in zanimivih informacij, ki bodo služile
bo akustičnega monitoringa. Prve teste smo začeli izvajati že kot osnova za nadaljnje raziskave. V društvu Morigenos smo
leta 2010, januarja 2015 pa smo se nedavno že lotili obsežnejše
v sodelovanju z ribogojnico Fon- »Kljub temu pa zaenkrat ne kaže, da akustične raziskave, ki bo pok-
da postavili akustični instrument bi delfini neposredno uporabljali samo rila večji del Tržaškega zaliva.
C-POD v bližino ribogojnice. Cilj ribogojnico kot vir hrane, saj do gojenih rib Z nadaljnjimi raziskavami bomo
raziskave je bil dobiti vpogled v poskušali izvedeti več o ekolo-
uporabo tega območja v nočnem ne morejo.« giji in biologiji stalne populacije
času ter ugotoviti, ali prihaja do delfinov v Tržaškem zalivu in s
potencialnih interakcij med delfini in ribogojnico. tem zagotoviti boljše varstvo delfinov in njihovega okolja v
Prvo obdobje raziskave je potekalo med januarjem 2015 in mar- severnem Jadranu.
cem 2016. Instrument je beležil zvoke 9.144 ur. V tem času smo
opravili pet vzdrževanih del, pri katerih smo očistili instrument in
zamenjali baterije ter pomnilniške kartice. Končna analiza prido-
bljenih podatkov je pokazala, da je bilo največ detekcij delfinov
septembra 2015, najmanj pa oktobra 2015, ko instrument ni za-
beležil nobenega delfina. Razmerje med dnevnimi in nočnimi de-
tekcijami je pokazalo, da delfini območje ribogojnice uporabljajo
tako v dnevnih kot tudi nočnih urah (59 % v času dnevne svetlobe
in 41 % ponoči). Uporaba območja v nočnih urah je sicer bila
pričakovana, a doslej o tem nismo imeli podatkov, zato so ti re-
zultati znanstveno zanimivi ter pomembni z vidika dolgoročnega
varstva. Koristni so tudi podatki, ki kažejo, da delfini to območje
uporabljajo redno, v vseh delih leta. Iz preteklih podatkov že
vemo, da je Piranski zaliv pomembno prehranjevalno območje za
delfine. Prav tako prisotnost ribogojnice predstavlja svojevrstno
obliko podvodnega habitata, ki verjetno privablja ribe, hranjenje
gojenih rib pa v okolico še dodatno privablja večje število drugih
rib. To posledično verjetno privablja tudi delfine. Kljub temu pa
zaenkrat ne kaže, da bi delfini neposredno uporabljali samo ri-
bogojnico kot vir hrane, saj do gojenih rib ne morejo. Vsekakor
pa bomo nadaljevali z raziskavami morebitnih interakcij.
Shema postavitve akustičnega instrumenta C-POD 23