Page 28 - Potapljač št. 134
P. 28
ŠPORT
12 sekund
Najlepši jonski otok je Zakintos, je pomislil. Po š� ridese� h
poletjih, ki jih je preživel na Hrvaškem, je zadnjih osem
odjadral v Grčijo.
Besedilo: Japec Jakopin • Foto: Arhiv SPZ
Na Kornatih, prav na hrbtu vzpetine nad zalivom, ki je del njega in on je njegov del, modrina pod njim ga je
ga je imel najrajši, so gasilci s helikopterjem spustili v vabila in vedel je, da pod gladino zares živi – prav kakor
gorečo travo dvanajst fantov. Ni si znal predstavljati, da sto metrov globoko natanko čutiš, kako ti utripa srce in
bi zvečer poležaval na palubi svoje jadrnice in obenem kako ti kri teče po žilah.
zmogel odgnati lebdeče duhove nad ožganim hribom – In morje spere in odplakne vse skrbi, ter umakne –
nevidne in neme priče človeške brezumnosti. vsaj začasno – vse grenkobe življenja iz zavesti. Tudi
Zdaj je tukaj, na kraju, kjer se Zakintosa skoraj dotika globoke rane, ki so jih pustili ustrahovanje, izsiljevanje,
otoček Svetega Janeza. Vmes je povsem ozek, a globok laži, grožnje in sprenevedanje ljudi – ki so bili njegovi
preliv z ostro čerjo na sredini. Severna stena otoka se partnerji – so v morju čudežno izginile.
strmo spušča v globino, in obenem je tu morje vedno Pljuča si je napolnil do zadnjega kotička, si na silo
valovito zaradi popoldanskega mornika. Odbiti valovi potisnil še nekaj polnih lic zraka v prsni koš in se
ob srečanju s prihajajočimi naredijo zoprne križne potopil – počasi, kot je pred štiridesetimi leti videl
valove, neudobne za prostega potapljača. Ampak izginiti pod površino morja Jožeta Turka. V desnici je
lepota in bogastvo podvodnega sveta sta prav tu najbolj držal dobro staro ministenko, ki ga je spremljala že vsaj
privlačna na celem otoku. od takrat. To je bila podvodna puška stare šole, in sicer
Umiril se je, in se kljub gibanju zaradi valov poskusil »zrakarica«, zanesljiva, natančna in neuničljiva. Kot vse
prepustiti morju, da bi si lahko počasi predihal pljuča, ostale dele njegove podvodne opreme jo je negoval in
kri in tkiva. Vedel je, da je to njegov zadnji potop ta dan čuval ljubosumno – skoraj ljubeče. Posebej občutljiv
– in upal, da se bosta s sinom vrnila na barko z ribo. je bil na dihalko trocevko, ki mu jo je – unikat – pred
Če se je hotel sprostiti, ni smel misliti na nič, na prav mnogimi leti v Aix-en-Provence podaril Monsieur
nič. To ni enostavno, z vseh strani se ti vrivajo misli, Tubà. Stari mož se je celo življenje ukvarjal z dihalkami,
tudi take, ki vsebujejo skrbi in strahove. Tem je treba še in je vedel, da je njegova trocevna dihalka najboljša na
28 posebej preprečiti, da ti vdrejo v zavest. Ampak: morje svetu – čeprav je nihče ni hotel ne izdelovati ne kupiti.

