Page 27 - Potapljač št. 134

INTERVJU

SL: Preventiva je seveda osnova vsega. Že po tragični in pri vseh vidim začudene oči. Nadaljujemo potop,
nesreči na Savi pri HE Blanca je SPZ-PRS še bolj vaje, varnostni postanek in gremo na barko, potem pa
aktivno delovala na tem področju. Na lokalnih nivojih je sledila debata. Tečajniki, postavljeni v šolski krog so
pa PRS enote izvajajo preventivo v osnovnih šolah skozi predvidevali, da bodo morali vajo z jeklenko ponoviti
delavnice za otroke na bazenih itd. In če s preventivo …
rešimo le eno življenje, smo dosegli svoj cilj. Pa mogoče še ena iz začetka moje inštruktorske poti.
Imeli smo tečaje P1 v Fiesa. Vedno štejem ljudi, torej
MS: Vodiš tudi matično potapljaško društvo v tečajnike. V slabi vidljivosti sem imel štiri tečajnike in
Trbovljah. Kakšen je interes za potapljanje, kako preštevam, ko naenkrat pridem do pet … in kako do
skrbiš za podmladek in koliko je med mladimi še pet? Ponovim in spet naštejem pet potapljačev. Znak
prisoten kolektivni duh in interes za delovanje v PRS? OK in vsi odgovorijo OK. Pa smo začeli, snemanje
maske, dihanje v paru itd. in vsi vse naredijo brez
SL: V našem društvu interes za potapljanje vidno raste, težav. Zaključimo potop in ko pridemo iz vode, že na
saj imamo vsako leto več tečajnikov. Je pa res, da imajo daleč vidim zaskrbljenega kolega inštruktorja, kako
mladi drugačen pogled na svet, kot ga je imela naša gleda v vodo in išče »pogrešanega« tečajnika z njegove
generacija. Nekako se čuti, da je manj pripadnosti in manj skupine. Povem mu, da je tudi njegov tečajnik uspešno
prostega časa. Vse to je najbrž posledica tempa življenja, opravil vse vaje za P1, kako pa sta se onadva kasneje
nančnih sredstev itd. Seveda ne mečem vse v isti koš. pogovorila, pa ne vem.
So tudi mladi, ki se takoj začutijo in so eno z »vodo« ter
se najdejo v potapljanju. In iz teh se črpa mlada moč za MS: Koliko potopov utegneš narediti za svoje veselje
PRS enoto. In kot sem že večkrat omenil: izobraževanje, in kam se najpogosteje odpravljaš?
izobraževanje in seveda praksa–potapljanje.
SL: Letno opravim povprečno med 130 in 150 potopov.
MS: Vaše društvo je vsa leta med najštevilčnejšimi in
najbolj aktivnimi v SPZ. Kako vam to uspeva? Če sem iskren še vedno uživam v vsakem od njih,
tudi ko se potapljam s tečajniki. Samo, da imam glavo
pod vodo in sem srečen. Kot inštruktor tehničnega
SL: DPD Trbovlje ravno letos praznuje 50 let od potapljanja pa seveda najbolj uživam v globljih potopih,
ustanovitve in je med starejšimi društvi v SLO. Velikokrat raziskovanju razbitin in podobno. Ti so resnično tisti
me kolegi iz drugih društev sprašujejo, kako nam v pravi potopi za dušo. Seveda pa moram poudariti, da je
nekih Trbovljah (ni morja ali jezera) uspe imeti takšno za tovrstno potapljanje, potrebno ogromno dodatnega
članstvo. Zame je odgovor preprost. Smo društvo, ki se izobraževanja in trezna glava.
ni skomercializiralo, društvo, v katero je vsak novi član
sprejet z odprtimi rokami. Ob petkih popoldne imamo
redna srečanja, na katerih se pečejo ribe, delajo plani za MS: Prosim te še za sklepno misel in nasvet mladim
potapljanje itd. Kar nekaj nas je takšnih članov, ki smo potapljačem.
stari že preko 30 let in skozi vsa ta leta se je razvilo pravo
prijateljstvo, katerega nadaljujejo naši otroci. SL: Za mlade potapljače imam naslednjo misel:
Pomembna zadeva je tudi potapljanje. V klubu vsako Izobraževanje je ključnega pomena. Vse v potapljanju
leto organiziramo najmanj šest potapljanj, ki se zgodijo rabi svoj čas in izkušnje. Izkušnje poleg dodatnega
čez konec tedna, ter dva- do trikrat letno izpeljemo izobraževanja so tiste, ki te vodijo v varne in nenazadnje
enotedensko potapljanje. In tako kot je bilo pred 30 leti lahko tudi malo globje potope. Pa pri izbiri društva,
tudi zdaj na teh potapljanjih starejši potapljači vzamejo inštruktorja za izobraževanje se je treba pozanimati,
pod okrilje mlajše, ki tako niso prepuščeni sami sebi. kdo poučuje, kako in na kakšen način poteka tečaj
potapljanja. Hitri, instant dvodnevni tečaji pač ne
morejo dati neke dobre osnove za varno potapljanje.
MS: Zaupaj nam kakšno zanimivo dogodivščino.
Velikokrat se pripeti, da na potapljanjih srečam
potapljače z nazivom »divemaster« itd. s preko deset
SL: Uf, v vseh teh letih jih je na tisoče. Mogoče ta, kjer
sem bil kot inštruktor površen. Zaključni potop za različnimi izkaznicami, pod vodo pa so čisti začetniki,
CMAS P2. Bilo je tako: Skočimo iz barke, sledil je znak nevarni sebi in okolici. Žal je v realnosti tako.
za vse je v redu, nato znak za potop in se potopimo. Ni pomembna šola, po kateri se izobražuje, saj vse šole
učijo v 90-odstotkih na enak način, po mojem mnenju
Ker pa sem bil površen, si nisem dobro pripel jeklenke, je najbolj pomemben inštruktor, ki uči.
in ko se potopimo na glavo, se jeklenka odpne in
me prehiti. Primem jo pod roko, pogledam globino, MS: Simon, hvala ti za pogovor in želim ti veliko
približno 19 metrov peščeno dno. Postavim se na uspehov ter zadovoljstva, tako pri potapljanju kakor
kolena, tečajniki, kot so navajeni takoj v šolski krog tudi vseh drugih tvojih številnih aktivnostih.
in čakajo. Snamem kompenzator, pritrdim jeklenko
in si kompenzator oblečem nazaj. Pogledam tečajnike 27