Page 15 - Potapljač št. 130

morskimi psi v Indijskem oceanu ob obalah Mozambika, med
podvodnimi gozdovi kelpa v Južni Afriki, med velikimi ribami na
otočju Malpelo v zahodnem Pacifiku, na številnih lokacijah na
Maldivih, v Maleziji in Indoneziji, na Tajskem in Filipinih, okoljih
z največjo podmorsko biotsko raznovrstnostjo na svetu, krajih,
ki morda zaradi podnebnih sprememb že v bližnji prihodnosti ne
bodo več taki, kot jih je še lahko občudovala Irena. V zadnjem
času se je veliko potapljala tudi v jamah, tako v tistih na Balkanu
kakor tudi drugje po svetu, npr. na polotoku Jukatan, s čimer je
dokazala svojo neustrašenost, saj moraš biti za tovrstne podvi-
ge posebnega kova. Irena je s svojo ljubeznijo do potapljanja
in večne želje po potapljaškem izpopolnjevanju taka tudi bila.
Največ svojih potopov je seveda opravila v Sredozemskem morju
in ob praktično celotni obali Jadranskega morja. Verjetno največ
prav v globinah otoka Sušca, kjer sta z njenim Borutom poletje
za poletjem v pravem robinzonskem taboru preživljala svoje po-
tapljaške počitnice. In kot je hotela usoda, je prav tam, na rtu
Kanula opravila svoj zadnji, in sicer 3854. potop. Vrnila se je na Egiptu dosegla 3. mesto in Sloveniji priborila prvo medaljo na
površino, toda kdo ve, ali je še uzrla mogočen svetilnik na vrhu tovrstnih tekmovanjih.
visokega klifa. Kdo ve, ali je še videla njegovo luč, kajti njena je Irena je bila dejavna tudi kot predsednica najstarejšega potap-
že ugašala in tonila v temo njenega zadnjega dne. ljaškega kluba v Sloveniji, Društva za raziskovanje morja (DRM).
Irena se je potapljala točno 30 let. Začela je z rosnimi šestnajsti- Lani smo pod njenim vodstvom praznovali 70-letnico ustanovitve.
mi leti in do svoje prezgodnje smrti v potapljaškem športu do- Njen vedri nagovor je bil poln optimizma za prihodnost kluba in
segla skoraj vse, kar se je dalo doseči. Od osnovnih potaplja- samega potapljanja. Kdo bi si takrat mogel misliti, da je slabo
ških znanj do zapletenega tehničnega potapljanja, vključno z leto kasneje ne bo več med nami. Z njeno smrtjo je v slovenskem
uporabo dihalnega aparata na zaprti krog, s katerim je opravila potapljaštvu zazevala velika praznina, ki je morda nikoli ne bomo
tudi svoj zadnji potop. Bila je, z izjemo prostega potapljanja, uspeli zapolniti.
najbolj vsestranska, brez dvoma najboljša ter najbolj izkušena Irena pa ni bila le potapljačica, bila je tudi glasbenica in glasbe-
potapljačica v Sloveniji. Pred 25 leti se je začela ukvarjati tudi s na pedagoginja. Glasba je bila prav tako del njenega življenja.
podvodno fotografijo, kjer je prav tako dosegla številne uspehe, Tone, ritme in melodije, ki so jo spremljale v njenem poklicu, je
od večkratnih naslovov državnega prvaka v podvodni fotografiji, morda zato še raje zamenjala za posebno glasbo sveta tišine, ki
do odmevnih rezultatov na fotografskih natečajih in svetovnih vlada globoko pod morsko gladino. Irena je zdaj tudi to glasbo
prvenstvih, med drugim je osvojila Grand Prix na mednarodnem dokončno ponotranjila in za vse nas naredila neslišno.
natečaju Vodan 2008, kjer je bila absolutni zmagovalec, skupaj Pogrešamo jo, zelo jo pogrešamo …
z njenim Borutom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 2000 v

15