Page 16 - Potapljač št. 130

Besedilo: Rok Kovačič• Foto: Andrej Oblak
V SPOMIN IRENI ČOK

V IMENU KOMISIJE ZA PFFV

Draga Irena, ne najdem pravih besed, s
katerimi bi te pospremil ob slovesu. Žalost
in šok je za vse nas, tvoje potapljaške in
fotografske kolege, ki smo te poznali.

Obnemeli smo, ko si nas zapustila.
Nenapovedano, brez pričakovanj, na sredini
svoje življenjske poti, si na rojstni dan, odšla
na svoj zadnji potop.”

Sušac. Kako lep kraj. Jugozahodni rt, nad katerim se strmo dvi- srečali, spoznali in se povezali. Kot vem, da na vsakem potopu
guje pečina, na vrhu nje pa kraljuje mogočen svetilnik. Ječi v odkrijem le delček morja, tako se zavedam, da smo s teboj izgu-
vetru, kljubuje času in straži morje. Ponoči kaže pot oddaljenim bili mnogo več kot lahko zapišejo moje besede. Gotovo bi nam
mornarjem, jim sveti v temi, da se varno vrnejo v pristan. Pod dala še veliko, če bi ti bilo le dovoljeno. A zakon stvari se je odvil
njim strme skale, ki v globinah prehajajo v bogat greben, poln drugače. Prehitro, nenadno, brez pozdrava.
gorgonij, čuvark morskega življenja. Na gladini se ziblje čoln s Tišina, s katero sem začel je moj naraven in iskren odgovor na
spuščeno sidrno vrvjo, pod gladino sonce svoje žarke steguje v tvojo smrt. Nenaden rez, šok ob izgubi, nas oropa vseh besed.
globino. S svojo energijo skrbi za življenje pod morsko gladino. Srce se ob bolečini zapre kot školjka in potopi v svojo žalost. V
Spraznim kompenzator, potopim glavo in zadiham pod vodo. globinah joče, plava skozi razpoke in išče delce, ki bi sestavili
Okoli mene preplet valov, odtenkov modre, igre žarkov, rumenih odgovor. Srce upa, da bo le našlo drobec smisla v neskončni
snopov, po katerih se spustim v modrino in vstopim v kraljestvo odprtosti morja. V slepi veri plava, a ne ve, da samo ne zmore
podvodnega sveta. Jadram preko krošenj razkošnih pahljač nositi teže takšne izgube. Le z besedami si lahko pomaga. Ne-
bahatih gorgonij, mimo njih se potopim globlje v vrvež ribjega popolnimi, okornimi, a vendar z edinim orodjem, s katerim lahko
življenja. Pozorno opazujem in odkrivam skrite zgodbe morskih spet splava na površje, da malce spet zadiha in si odpočije pred
prebivalcev. Navdušen nad okoljem, prevzet, ponižen in hva- naslednjim spustom v globine.
ležen, da sem tu. Spokojnost modrine in živahnost palet barv- Tako ti, kot mi vsi, hčere in sinovi morja, se zavedamo, da je
nih mozaikov prepletenih spužev, me navdušujeta na vsakem življenje serija potopov z vmesnimi površinskimi intervali. Raz-
zamahu. Čarobna simfonija podvodnih organizmov. Počaščen iskovanje morja in podvodnega sveta je del našega intimnega
sem, da lahko plavam v teh modrih prostranostih in občudujem doživljanja, del naše notranjosti. Gre za globoke strasti, ki nas
umetelnost podvodnih kapelic in mogočnih katedral. V globinah vežejo nanj in nas delajo žive. Razlogi za to usodno privlačnost
se iskreno čudim in uživam skrivnost polnosti življenja. so tudi nam pogosto skriti. Čutimo le, da se v morje vračamo
Res prelepa potapljaška lokacija, ki sem jo pred 15 leti odkril domov. V njem oživimo in za nas je sveto. Morje se pretaka v
po zaslugi tebe in Boruta. Zadnjič sem se na tem mestu po- nas, nas poveže, spleta vezi in dela naše življenje bogatejše.
tapljal prav z vama, pred desetimi leti in neverjetni vtisi me še Ti si svoje vtise, svoje življenjsko navdušenje delila, in sicer s
danes živo spremljajo. Po naključju sem le teden dni pred tvojim svojim neumornim delom in svojimi fotografijami, z vsemi ljubitelji
zadnjim potopom, tam plul z barko. Otrokom sem navdušeno podmorja. Tvoje fotografije bodo ostale za teboj in pripovedovale
razlagal o lepotah pod površjem in prijateljstvih, ki jih je stkala zgodbo, ko bodo moje besede že utihnile in razvodenele. Na
ta modrina. potopih, v modri tišini, se bomo še srečevali. Morsko dno nam
Vem, da si tudi ti ljubila morje in občudovala njegov svet. Kot bo budilo spomine na skupne potope in odvzete trenutke.
vodja fotografske reprezentance, si nas vodila v Bodrumu in Kakor se hitro zabriše ribja sled v pesku z vsakim naslednjim
pomagala do odličnih rezultatov. Mi smo te poznali kot predano valom, tako izginja tudi naša sled. Z vsakim dnem nekoliko bolj.
potapljačico, kot uspešno, mednarodno prepoznano podvodno Ostane le tišina, naše neizpovedane zgodbe, šepet morja in ob-
fotografinjo, kot neumorno predsednico potapljaškega kluba jem modrine. Nosili te bomo s seboj, se te spominjali in končno
DRM Ljubljana, kot članico nadzornega odbora pri SPZ, kot od- tudi sami zaplavali v prostranost morja, se zlili v oceane in izginili
lično inštruktorico potapljanja, kot odločno žensko, kot prijate- v temo. Prišle bodo nove ribe, novi potapljači, novi potopi. Ostala
ljico, ki je s svojo življenjsko energijo, vztrajnostjo in trmo ljubila pa bo obala, morje, nebo in svetilnik. In tišina, ki je večna. Ko vse
potapljaštvo, podvodni svet in ljudi s katerimi si se srečevala. premine ostane le tišina. Modra tišina in misel nate.
16 Zavedam se, da je bil to le del tvojega sveta, a v njem smo se Srečno, Irena!