Page 23 - Potapljač št. 124

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: Saul Ciriaco
PRIŠEL JE VEVERIČJAK

Sredi avgusta leta 2022 so italijanski kolegi
znotraj akvatorija naravnega rezervata Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
WWF Miramare pri Trstu opazili za tukajšnje Morski Biološki Postaji v Piranu
razmere nenavadno vrsto ribe.” lovrenc.lipej@mbss.org

O tem me je obvestil prijatelj in stro-
kovni kolega Saul Ciriaco, ki je z drugi-
mi potapljači porabil veliko časa, da bi
primerek lahko dobro fotografiral, kar
bi omogočilo možnost pravilne iden-
tifikacije. Nenavadno ribo so posneli
na skalnatem dnu z velikimi skalami
in skalnimi balvani, kjer se je skrivala
v votlinah. Izkazalo se je, da gre za
vrsto iz družine veveričjakov (Holocen-
tridae), zmerno velike obrežne ribe, za
katere je značilen rdeči barvni vzorec,
velika glava z velikimi očmi in viličasta
repna plavut. Sicer so si številne vrste
veveričjakov zelo podobne, a barvni
vzorec in nekatere morfološke poseb-
nosti so bile pri tej vrsti dovolj izrazite,
da so omogočile določitev primerka
kot predstavnika vrste Holocentron
adscensionis, ki domuje v tropskih in
subtropskih vodah Atlantskega oceana. Veveričjaka te vrste so skriva v raznih votlinah in rovih. Ko strokovnjaki za ribe (ihti-
doslej že potrdili v vodah malteškega arhipelaga leta 2016, torej ologi) opravljajo preglede ribjih združb običajno to počnejo v
gre v miramarskem primeru za drugo sredozemsko najdbo te dnevnem času, zato lahko nočne vrste kot so veveričjaki na ta
vrste. Obenem gre za prvi potrjeni primer pojavljanja te vrste v način spregledamo.
Jadranskem morju. Družina veveričjakov šteje 85 vrst tropskih Čeprav ihtiologi raje stavijo na usmrčen primerek, primerno
rib, za katere je značilno, da se zadržujejo na koralnih grebenih. pripravljen in shranjen v registrirani muzejski zbirki, ki omogoča
V Sredozemskem morju so potrdili primer pojavljanja rdečega pridobivanje temeljnih biometričnih in merističnih podatkov ter
veveričjaka (Sargocentron rubrum) že davnega leta 1947 v izra- material za genetske raziskave, so danes dokazi, ki pričajo
elskih vodah, danes pa ga najdemo že v Marmarskem morju v o pojavljanju vrste kot so fotografije in filmski zapisi, dovolj
Turčiji. Ob egiptovski sredozemski obali poročajo, da je ta vrsta kvalitetna osnova, na podlagi katere lahko potrdimo prisotnost
že ustaljena in tudi razmeroma pogosta. V zadnjih nekaj letih neke vrste v nekem okolju in jo stroka priznava. To še posebej
so tako v Sredozemskem morju potrdili pojavljanje skupno že velja v primeru tropskih vrst, ki pogosto izstopajo po svojem
pet vrst veveričjakov. Tako so lani v egiptovskih sredozemskih živopisanem vzorcu. Običajno lahko pričakujemo pojavljanje
vodah našli veveričjake (še) dveh drugih vrst, in sicer Sargo- tujerodnih vrst, ki so v Sredozemlje prišle skozi Sueški pre-
centron spinosissimum ter Sargocentron tiereoides, letos pa kop (t. i. lesepske selivke), redkeje pa so prišleki prišli skozi
so v tunizijskih vodah potrdili še navzočnost veveričjaka vrste Gibraltarsko ožino (t. i. Herkulove selivke). Take vrste, ki so
Sargocentron caudimaculatum. bile potrjene tudi v našem delu Jadrana, so bile na primer
Kako to, da se je vrsta pojavila v naših bližnjih krajih, in sicer na prašičevka (Plectorhinchus mediterraneus), navadna napiho-
skrajnem severnem delu Jadrana? Najprej je potrebno povedati, valka (Sphoeroides pachygaster), riba cunami (Oplegnathus
da gre za odporno, trpežno vrsto, ki lahko zdrži več dni v ribiških fasciatus) in veliki seržant (Abudefduf saxatilis). Doslej se je
mrežah, ne da bi poginila, obenem pa se lahko pojavlja tudi v velika večina lesepskih selivk in prišlekov iz Atlantika pojavila
zelo onesnaženem okolju. Obenem gre za vrsto, ki ni izbirčna v poletnih mesecih, zato je smiselno, da smo v tem obdobju
v prehrani in drugih ekoloških potrebah. Pri tem je potrebno še pozorni na nenavadne ribe in druge morske organizme v na-
dodati, da kljub vsemu ne moremo izključiti možnost, da se ta šem morju. Veveričjak na vrhu Jadrana je vnovično opozorilo,
vrsta ni pojavila v Jadranskem morju in Sredozemskem morju že da zaradi podnebnih sprememb in z njimi povezanih procesov
prej, saj gre praviloma za nočno vrsto, ki se podnevi navadno v naše kraje prihajajo prišleki iz tropskih okolij.
23