Page 24 - Potapljač št. 124
P. 24

DIVEMASTER




                                                                       Junija letos je minilo dvajset let odkar sem
                                                                       opravil prvi potapljaški tečaj.”
            Besedilo: Andrej Hribernik • Foto: Simon MacKay

            Sreči, inštruktorjem in kolegom potapljačem gre hvala, da sem v
            tem času lahko opravil več kot tisoč sedemsto varnih potopov na       Andrej Hribernik je vodnik po podvodnem
            štirih kontinentih. Med vsemi temi potopi se skriva toliko zgodb,     svetu Indonezije, Tajske ter Jadrana.
            da bi lahko napisal knjigo. Pa sem jo tudi napisal. Dovolite, da z
            vami delim odlomek iz knjige Plitvine mojih globin in zgodbo, kako    andrej.hribernik.info@gmail.com
            sem postal Divemaster.
            Prišel je čas za novo pustolovščino in to takšno, ki mi bo uresničila   strani pa je imela Hannah povsem drugačen pristop do učenja,
            željo po nizkocenovnem potapljanju in dolgoročna selitev v tople   kako postati divemaster. Njen način je bil bolj realističen, z nekaj
            kraje. Tokrat sem potoval z velikim, težkim kovčkom in celotno   materinskega čuta, nekje vmes pa tudi s prijaznostjo in spodbudo
            potapljaško opremo.                                 povrh.
            Moja prva misel, ko se je letalo približevalo otoku, je bila, kaj se je   Čas je mineval in z njim tudi program urjenja. Najboljši del je bil ta,
            zgodilo z vsem rastlinjem? Glede na to, da se nisem dobro poza-  da sem se spet lahko potapljal in to celo vsak dan, brez kakršnih-
            nimal, kam grem, je bilo vprašanje čisto normalno. Otok je nastal   koli stroškov. Še več, pridobival sem izjemne informacije in izku-
            zaradi vulkanske dejavnosti in njegova pozicija na planetu otežuje   šnje. Čeprav sem na to prakso prišel z veliko mero volje, pa je v
            rastlinam, da bi rasle. Kakorkoli, to je zelo lep kraj, jaz pa sem   meni še vedno tiho rasel občutek negotovosti vase. Takrat sem
            takrat tako ali tako imel namen večino časa preživeti pod vodo.  dobil v branje nekaj knjig, iz katerih naj bi se učil. Nikoli nisem bil
            Naslednji dan sem se sprehodil do potapljaškega centra, kateri je   strašen bralec ali učenec nasploh. V življenju sem prebral morda
            bil edini, ki je odgovoril na moje klice. Naletel sem na zaprta vrata   deset knjig, dve od teh zato, ker sem sam želel, druge pa, ker sem
            pod velikim znakom »Abyss«. Na vratih je bilo obešeno sporočilo   moral. Navado branja sem nekako moral ustvariti. Na tisti točki sem
            »se potapljamo«. Ko sem se vrnil k centru, se je potapljaška ekipa   bil zmožen samo tega, da sem napel vse svoje moči in prebral tiste
            že vrnila. Pozdravil me je angleški par, ki je vodil center; do mene   tri knjige. Moj trud je bil poplačan tako, da sem na testih iz teorije
            je najprej stopila Hannah, za njo pa je stal velik in resen možakar, ki   imel izredno dober rezultat.
            mu je bilo ime Simon – on naj bi bil moj inštruktor. Ko smo sedli, mi
            je par predstavil pravila, kaj smem in česa ne smem v tem novem   El Jablito
            razmerju, zvedel pa sem tudi, kaj približno se mi obeta.  El Jablito je majhen zaliv južno od Corraleja; malo me je spo-
            Zgodbe o mojih predhodnikih so bile zelo barvite, zanimive, a ne   minjal na tistega, v katerem sem se potapljal kot otrok. Nisem
            ravno spodbudne, še posebej ne tista o odraslem možu, ki ga   pa vedel, da bo to naslednje tri mesece moje mesto za tre-
            je Simon spravil do solz. Inštruktor ali – kot lahko rečem – moj   ning. Izvajali smo raznovrstne reševalne vaje tako v vodi kot
            mentor, je imel vojaško ozadje, ker pa se jaz nisem nikoli imel   na kopnem. Asistiral sem pri potapljaških tečajih, se potapljal
            priložnosti pridružiti vojaški sili, sem na trd način izvedel, kakšno   z začetniki pa tudi s profesionalci, in sicer v dobrem in slabem
            je delo narednika. In takšen je bil Simonov odnos do mene od   vremenu. Postavljen sem bil v mnogo situacij, a najbolj mi je
            začetka pa vse do zaključnih izpitov in zaključka vseh nalog. Tisti   bilo v veselje delati z začetniki, ki niso bili usposobljeni, želeli
            »naredniški« del njega je od mene zahteval, da sem vedno boljši,   pa so prvič odkriti potapljanje. Moje izkušnje so postajale večje
            mentorski del pa mi je podajal napotke, kako izboljšati znanje in   vsakič, ko sem pod vodo pospremil nekoga, ki si niti približno
      24    veščine. Kot se je pokazalo, je bil pri obojem najboljši. Po drugi   ni predstavljal, kaj ga čaka in jaz si nisem predstavljal, kako se
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29