Page 18 - Potapljač št. 124
P. 18

Egiptu. V koralnem svetu dejansko vidimo samo kamene korale,   Prvi dan smo se še vedno potapljali na jugu Fakarave, nato
            nobenih gorgonij, nobenih mehkih koral, zato pa so vse korale   pa smo zvečer izpluli in se odpeljali do bližnjega atola Kauehi,
            zdrave in koralni greben v odličnem stanju. Tudi rib je precej   kjer smo prebili naslednja dva dneva. Preliv v Kauehiju je bil
            manj vrst kot v Rdečem morju, a tiste ki so, se nahajajo v nepre-  podoben, kot na jugu Fakarave, le da je bilo tam manj morskih
            glednih jatah. Ko sem v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja   psov. Zato pa je bila toliko bolj zanimiva notranjost lagune,
            začel hodit na Rdeče morje, sem v mesecu juniju videval na jugu   z veliko kotanjo premera okoli petdeset metrov, dobesedno
            Sinaja velike jate drstečih se rib. Take jate so v Egiptu samo še   napolnjeno z morskimi psi. Po dveh dneh Kauehija smo odpluli
            zgodovina, v Polineziji pa smo jih srečevali vsak dan, na vsaki   do atola Toau, ki leži čisto blizu severnega dela Fakarave.
            lokaciji, na vsakem potopu...                       Toau ima na vzhodni strani dva preliva, enega tik ob drugem.
            Tisto, zaradi česar sva z Urško prišla v Polinezijo, pa so bili   Atol je znan predvsem po gojenju kokosovih orehov in pri-
            morski psi. Že prvi potop na Fakaravi je izpolnil moja pričako-  delavi kopre, kar smo si tudi ogledali na enem od številnih
            vanja. Po skoku v vodo smo se prepustili toku vzdolž kanala   kopnih izletov. Tudi tu je bil podvodni svet precej podoben
            in ko smo prispeli do kraja, kjer se zadržuje prva skupina sivih   kot na ostalih lokacijah - potopi so bili odlični, a s prelivom
            grebenskih morskih psov, nam je Dominika dala znak, da se   Tumakohua na jugu Fakarave se niso mogli primerjati. Po dveh
            primemo stene nekje na pobočju kanala, okoli dvajset me-  dneh potapljanja smo zapustili tudi ta atol in odjadrali proti
            trov globoko in čim bolj mirujemo. Morski psi v nepregledni   severnemu delu Fakarave s prelivom Garuae.
            jati, ki je štela več sto osebkov, so počasi in elegantno drseli   Preliv Garuae je širok kar tisoč šesto metrov, zato so tam tokovi
            proti toku - zares veličasten prizor, ki smo mu redkokdaj priča.   nekoliko šibkejši. Količina morske psov in rib je tu baje še večja
            Verjetno so bili takšni prizori pred petdeset in več leti, ko je   kot na jugu Fakarave, a v širšem prelivu so bolj razpršeni,
            Cousteau pionirsko raziskoval podvodni svet, nekaj povsem   zato dajejo vtis, da jih je manj. Najlepši del potopa pa je na
            običajnega, a danes mora človek prepotovati (dobesedno) pol   notranji strani preliva, že v laguni, kjer se zadržujejo zares
            sveta, da vidi zadnje ostanke tega izginjajočega raja.  velike jate rib.
            Ko sva z Urško preliv že dodobra spoznala, Dominka in Helmer   Tudi osemdnevno križarjenje z Aqua Tikijem je zelo hitro minilo,
            pa sta spoznala, da sva izkušena potapljača, so nama dovolili   a z Urško naju je čakala zelo težka odločitev, ki je zasenčila vsa
            da sva se lahko sama potapljala, kar je prej izjema, kot pravilo.   dosedanja lepa doživetja na Fakaravi. Že takoj po odhodu na
            Čolnar naju je peljal na začetek preliva, kjer sva se s tokom   Fakaravo je namreč vlada Francoske Polinezije izdala odlok o
            spustila proti laguni in končala potop pod koli potapljaške baze   popolnem zaprtju države zaradi naraščajočih okužb s Covidom.
            ali kuhinje, kjer je bilo največ grebenskih rib.    Najbolj prizadeta otoka sta bila Tahiti in Moorea, najin naslednji
            Štirje dnevi na Tetamanuju so zelo hitro minili in na drugi strani   cilj. Tam je zaprtje veljalo vse dni v tednu, medtem ko na atolih
            kanala se je že zasidral katamaran Aqua Tiki. Dogovoril sem se   Tuamotuja, kamor spada tudi Fakarava, samo med vikendi.
            namreč, da naju katamaran pobere v Tetamanuju, tako da nama   Zaprtje pa pomeni, da morajo biti tudi turisti zaprti v svoje
            z Urško ni bilo treba potovati nazaj na sever Fakarave in se nato   hotele in se ne smejo prosto gibati po otokih. Ta odlok naj
            ponovno voziti sem na jug. Osemnajstmetrski katamaran so up-  bi veljal še naslednjih pet dni, a vsem je bilo jasno, da se bo
            ravljali trije člani posadke: kapitan Greg, potapljaški inštruktor   podaljšal. Imela sva možnost, da bi se takoj in skoraj brez
            Arthur, oba Francoza in domačinka Ra-Ra-Hu, ki je  bila naša   dodatnih stroškov vrnila domov, a to se nama je tako upiralo,
            kuharica in sobarica. Katamaran lahko sprejme osem gostov,   da sva jo takoj soglasno zavrnila. Za začetek sva se odločila,
            a poleg naju z Urško je bil le še starejši par iz Pariza in mlajša   da za štiri dni podaljšava najino bivanje na Fakaravi, potem pa
            Francozinja. Trije gosti so zaradi Covida križarjenje odpovedali.  se bova dalje odločala kako in kaj. Kapitan Greg nama je uredil
            Katamaran je bil zelo lepo in moderno opremljen, posadka   bivanje v bungalovih Veke Veke na severu Fakarave, moja
            pa izredno prijazna in strokovna. Vsi skupaj smo bili kot ena   potovalna agentka v Ljubljani pa nama je prestavila notranji
            velika družina. Arthur je bil sicer v začetku precej zadržan, ko   let na Tahiti. Potapljala pa sva se lahko samo en dan, kajti
            pa je spoznal, da sva z Urško suverena potapljača, nama je   prišel je vikend in potapljaški centri so tudi na Fakaravi morali
            dovolil nekoliko daljše potope, ki so se skoraj vedno končali z   zapreti svoja vrata. Ostale dni sva kolesarila po otoku in se s
            nekajminutno dekompresijo.                          kajakom vozila po laguni.



















       18
   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23