Page 17 - Potapljač št. 124

značilni za plitve koralne grebene. Meni pa je pogled v vodo Morda se ta pogovor ne bi zdel nič posebnega, če se ne bi
razkril še jato hlestačev, ki se je skrivala v senci našega po- dogajal praktično na sredini Pacifika, skoraj diametralno stran
mola, velikega napoleona in dve kirnji. Očitno res nisva zaman od naših krajev!
prišla na drugi konec sveta (dobesedno!). Potapljaški center na Tetamanuju ima pravzaprav eno samo
Zvečer, ko sva se odpravila na večerjo, so sledila nova pre- potapljaško lokacijo - preliv Tumakohua, ki pa je svetovno znan
senečenja. Najprej naju je prijazno ogovoril temnopolti po- po izredni koncentraciji morskih psov. Preliv je okoli osemsto
tapljaški vodič, Helmer po imenu, in naju vprašal od kod metrov dolg, sto širok in petindvajset do trideset metrov glo-
prihajava. Z Urško sva se spogledala in v smehu povedala bok. Skoraj vse potopi so s tokom (»drift dive«), ki je tu izredno
da iz Slovenije. Prepričana sva namreč bila, da nima pojma močan in lahko doseže tudi do deset vozlov. Preliv večino časa
kje se nahaja naša mala državica, saj to le redkokje izven zgleda kot deroča reka, vsakih šest ur, ob višku plime ali oseke,
Evrope vedo, ali pa nas zamenjujejo s Slovaško. Na najino pa se voda umiri in tok se nato obrne v nasprotno smer. Potopi
presenečenje pa je Helmer vzkliknil: »Slovenija! Primoz Ro- so veliko boljši kadar teče čista oceanska voda v laguno (torej
glic! Very good! Very strong! Bravo!«. No, še en dokaz, da nas ob naraščajoči plimi). Takrat znaša vidljivost v povprečju okoli
naši športniki veliko bolje promovirajo, kot politiki! petdeset metrov. Kadar pa teče voda iz lagune v ocean, je precej
Še večje presenečenje pa je sledilo po večerji, ko je k nama peščena in vidljivost pade na kakšnih dvajset metrov, kar je za
pristopila drobna punca in povedala, da bo naslednji dan naji- polinezijske razmere slabo. Avgust je najbolj vetroven mesec,
na potapljaška vodička. Predstavila se je z Dominika. Ker je ta zato je bil ocean precej razburkan. Domačini so mi povedali, da
del Polinezije zelo francosko govoreč, sem jo vprašal, ali sem če veter pade, se v kakšnem tednu posedejo na dno prav vsi
prav slišal: »Dominique?« »Ne, Dominika. Sem Poljakinja«. Ko delci in takrat se vidi na drugo stran kanala!
je videla, da sva Slovenca, me je vprašala ali slučajno razu- Potopi so tekom dneva organizirani tako, da je vsaj eden v moč-
meva hrvaško, kajti ona je delala tudi na Hrvaškem. Seveda nem plimnem toku, ki prinaša najbolj čisto vodo. Zaradi tega po-
razumeva in iz angleščine smo preklopili na hrvaščino. »Kje tapljaški center nima fiksnega urnika, ampak se vsak dan sproti
pa si delala?«, sem jo vprašal. prilagaja plimovanju. V Tetamanuju ponujajo tudi nočne potope,
»Na otoku Vis.« a žal sva z Urško imela smolo, kajti v času najinega obiska je na
»Vis ali Komiža?« nočnih potopih tekel tok iz lagune in prinašal slabšo vodljivost.
»Komiža« Podvodni svet Francoske Polinezije nekoliko spominja na Rde-
»Kateri center?« če morje, a samo na prvi pogled. Podobnost vzbujajo koralni
»Issa« grebeni iz trdih koral, kristalno čista modra voda in jate rib. Ko
»Pri Siniši?« pa se malo poglobimo v ta podvodni svet, pa opazimo, da je
»Tako je!« biodiverziteta pravzaprav precej manjša, biomasa pa večja kot v
17