Page 13 - Potapljač št. 119

oploditvi ličinke najprej prosto plavajo v vodnem stolpcu, tako
VELIKI LEŠČUR IN NJEGOVA jih lahko morski tokovi zanesejo na druga območja, sčasoma
pa razvijejo zunanjo lupino in se pritrdijo na podlago. V prvih
treh letih školjka izjemno hitro raste, lahko tudi do 15 centime-
USODA trov na leto, kasneje se rast upočasni. Velikost odraslih velikih
leščurjev je običajno med 40 in 60 cm, dosežejo pa tudi meter
in več. Veliki leščur je tako s svojo velikostjo največja školjka
Sredozemskega morja in ena največjih na svetu.
V naravi vrste nenehno izginjajo, mnoge še preden jih sploh
spoznamo. Nekatere se izgubljajo po naravni poti, za večino Grahaste rakovice
njih pa je zadnja desetletja kriv naš vpliv na naravo in okolje. (Pinnotheres sp.) zaradi
Leščurje so včasih veliko zbirali za okrasne in kulinarične svojega mehkega oklepa
namene, kar je močno ogrozilo njegov obstoj. Z Uredbo o kot komenzali živijo v
prostoživečih živalskih vrstah so školjko v slovenskem delu plašču polžev in ško-
Jadranskega morja zaščitili. Vrsta je bila vključena tudi na se- ljk. Rakovico le redko
znam zaščitenih vrst v skladu z Direktivo EU o habitatih 92/43 najdemo zunaj na školjki.
/ EGS in v protokol za posebej zaščitena območja in biotsko (Foto: Ciril Mlinar Cic)
raznovrstnost v skladu z Barcelonsko konvencijo. V nekaj
desetletjih si je vrsta opomogla, postajala spet množična in
na nekaterih plažah celo nadležna. Na uradnih potapljaških
akcijah so leščurje v plitvini pulili in jih selili v globlje morje.
Danes pa se školjka spopada z novim sovražnikom; priča smo Polja leščurjev na
namreč množičnemu poginu velikega leščurja. Tankem rtiču so danes le
Prva opažanja masovnega izumiranja leščurja segajo v leto še žalostno pokopališče
2016. Od španske obale se je pogin postopoma širil proti praznih lupin. (Foto: Tea
vzhodu, vse do Grčije in Cipra. Upali smo, da bo nekoliko Knapič)
odmaknjeno Jadransko morje ostalo izolirano, a leta 2019
je bolezen našla pot tudi sem. V nekaj mesecih je poginila
večina leščurjev ob vzhodni jadranski obali, in sicer vse do
Istre. Tržaški zaliv in z njim slovensko morje je zaradi odda- Dolgoživi endemit Sredo-
ljenosti vztrajalo najdlje in upali smo, da bo bolezen zaliv zemskega morja leščur
nekako obšla in bo leščur tu lahko preživel. A žal temu ni bilo (Pinna nobilis) lahko
tako. V letu 2020 smo začeli opažati množičen pogin tudi ob živi do 45 let. (Foto: Tea
obalah slovenskega morja. Razlog za pogin je zelo verjetno Knapič)
pred kratkim odkrit zajedavec Haplosporidium pinnae, ki naj
bi prispel iz Atlantika z morskimi tokovi ali pa smo ga, kot
mnoge druge organizme, nehote pripeljali z balastno vodo
tankerjev. Za zdaj je o njem znanega bolj malo. Zajedavec
se naseli v prebavne žleze školjke, jo oslabi in dobesedno
izstrada do smrti. Prizadene predvsem velikega leščurja, med-
tem ko škode pri drugih dveh vrstah skoraj ni. O množičnem
poginu velikega leščurja so poročali že iz vseh sredozemskih
držav in širšo javnost glasno opozarjali na grozečo nevarnost.
Strokovnjaki nekaterih mediteranskih držav poskušajo reši- Leščurjeva lupina pred-
ti vrsto pred izginotjem z izolacijo manjših ali večjih skupin stavlja trdno podlago na
leščurjev v odmaknjene akvarije ali lagune, kakršen je pri nas mehkem morskem dnu,
Škocjanski zatok. S posebnimi kolektorji pa poskušajo zbrati kamor se lahko pritrdijo
mlade školjke za morebitno obnovo populacije. druge bentoške živali.
Prirodoslovni muzej Slovenije je v skladu z zakonodajo pri- (Foto: Tea Knapič)
dobil dovoljenje pristojnega ministrstva za odvzem 150 lupin
velikega leščurja, ki bodo namenjene arhivu narave in za
znanstvene analize. Ali bomo velikega leščurja še lahko ob-
čudovali v naravnem okolju, bo pokazal čas. Najdbe živih
primerkov iz Jadranskega morja ter ličink te vrste, o katerih
poročajo iz Sredozemlja, kažejo, da bo vrsta morda le preži- Mladi leščurji izredno hit-
vela. Seveda upamo, da se bo velikemu leščurju uspelo ubra- ro rastejo. Samo v prvem
niti zajedavcev, saj je s svojo imenitnostjo postal del naravne letu lahko zrastejo 10–15
in kulturne dediščine sredozemskih držav. cm. (Foto: Tea Knapič) 13