Page 12 - Potapljač št. 119

Besedilo: Tea Knapič • Foto: Tea Knapič, Ciril Mlinar Cic
VELIKI LEŠČUR IN NJEGOVA

USODA

tov. Z leščurji so najgosteje poseljena plitva priobalna okolja
Veliki leščur je vrsta školjke, ki živi le v oziroma pas infralitorala. Opazimo jih lahko že v zelo plitvem
Sredozemskem morju. Zaradi športnega morju, celo na pol metra globine, potapljači pa jih najdemo
ribolova, okrasne vrednosti in biserov mu je tudi 40 m globoko, čeprav se z globino število primerkov
zmanjšuje. V globinah pod 30 m njegovo mesto postopoma
v Jadranskem morju že grozilo izumrtje, a prevzame mali leščur. Poleg čistilne vloge, ki jo ima, je tudi
kot zaščitena vrsta si je po nekaj desetletjih pomemben gradnik mehkega morskega dna, saj ponuja trdno

toliko opomogel, da so ga morali z morskih podlago drugim organizmom, ki se pritrdijo nanje. Lupine
kopališč celo seliti v globlja, bolj odročna leščurjev so tako pogosto obraščene z raznimi epibiotičnimi
(organizmi, živeči na drugih organizmih) živalmi, kot so razne
mesta. Zadnje čase pa mu grozi nova druge školjke, spužve, plaščarji in podobno. Zavetje si med
nevarnost.” lupinami poiščejo tudi bolj mobilne živali, kot so razni raki,
morski konjički, ribe volkci in babice. V raziskavah teh pestrih
združb so na lupinah leščurjev našteli tudi do 100 različnih
Veliki leščur (Pinna nobilis) spada v družino leščurjev (Pinni- vrst, kar kaže na pomembno vlogo leščurjev pri vzdrževanju
dae), velikih morskih školjk s trikotno podolgovato lupino. biotske pestrosti območij. Veliki leščur pa ne gosti drugih
Po podatkih Svetovnega registra morskih organizmov šteje organizmov le na svoji lupini. Znotraj leščurja lahko živita dve
družina leščurjev več kot 60 vrst, vštete pa so tudi že izumrle vrsti rakov. Povsem bela je leščurjeva kozica (Pontonia pinno-
oz. fosilne vrste. Zaradi geološke zgodovine nastanka Sre- phylax), ki jo ribiči visoko cenijo, saj je odlična vaba. Druga je
dozemskega morja med dvema celinama najdemo tu le tri grahasta rakovica (Pinnotheres sp.), ki je precej redka.
predstavnike te družine. Že omenjeni veliki leščur živi le na Razmnoževanje velikega leščurja je sila zanimivo. Vrsta je
območju Sredozemskega morja in je torej sredozemski ende- namreč hermafrodit – organizem, ki v posameznih obdobjih
mit. Prve omembe vrste segajo že v dobo delovanja znanega življenja spreminja spol. Pri velikem leščurju gre za zaporedni
naravoslovca Carla Von Linneja, ki je školjko tudi opisal in ji hermafrodizem, kar pomeni, da posamezen osebek v času
dodelil znanstveno ime (Pinna nobilis, Linne 1758). Sorodnik življenja proizvaja enkrat moške in drugič ženske spolne ce-
velikega leščurja je mali leščur (Atrina fragilis, Pennant, 1777), lice, ki jih spusti v morje. Glavno obdobje razmnoževanja je
ki živi tudi drugje, na primer v Severnem morju. Potapljači ga med majem in avgustom, med obema spolnima fazama pa
redko opazimo, saj živi v globljih predelih Sredozemskega mine nekaj časa, s čimer vrsta prepreči samooploditev. Po
morja. Tretja vrsta, ki se je v Sredozemskem morju začela
pojavljati šele pred leti, pa je bodičasti leščur (Pinna rudis,
Linne 1758), ki je značilen za toplejša okolja in je zasedel velik
del svetovnih plitvih morij.
Veliki leščur živi zakopan v mehko muljasto dno, utrdi pa se
s tako imenovanimi bisusnimi nitmi. Kot vse školjke, ima tudi
veliki leščur dvodelno lupino, ki je razmeroma tanka in krhka,
nastaja pa na robu plašča školjke. Lupina mladega leščurja
ima vse polno izrastkov v obliki trnov, s staranjem in rastjo
školjke pa se trni sčasoma izrabijo (erodirajo) in lupina pos-
tane bolj gladka. Zunanjost lupine je svetlo rjave in sivkaste
barve in običajno preraščena z drugimi organizmi. Notranjost
lupine je v spodnjem delu srebrnkasto siva, proti vrhu pa
preide v oranžno ali rdečo bravo.
Veliki leščur je ekološko pomembna vrsta, ker prečiščuje
vodo, v sebi pa zadrži velike količine organskih snovi. Odra-
sel veliki leščur lahko precedi tudi do šest litrov morske vode
na uro ter tako pomaga zmanjšati motnost morja. Večinoma
naseljuje območja z mehkim dnom, ki jih poraščajo travniki
morske trave pozidonije (Posidonia oceanica) ali cimodoce- Po prvem izbruhu leta 2016, ki je povzročil umrljivost približno
je (Cymodocea nodosa), pogost pa je tudi na golih pešče- 99 % populacije v Španiji, parazit haplosporidian in morda
nih podlagah. Posamezni primerki se zakopljejo tudi v manj druge mikobakterije resno ogrožajo preživetje največje školjke
12 gostoljubna okolja z bolj kamnito podlago ali v bližini rodoli- v Sredozemlju. (Foto: Tea Knapič)