Page 19 - Potapljač št. 118
P. 19

Ker je bila flota namenjena za uporabo v Sredozemlju in ob se-  Severna Afrika 1942–1943
          vernoafriški obali, je bila sprejeta odločitev, da se uporabijo majhni   Od tega trenutka dalje so bili čolni uporabljeni za spremstvo pri
          čolni, ki jih je bilo mogoče pripraviti za prehod čez francoske reke   konvojih, ki so oskrbovali afriško bojišče, Tripoli in Bengazi pa sta
          in kanale do Tripolija v Libiji.                   služila kot prvi oporišči. S hitrim napredovanjem Rommlovega afri-
          Med 19. novembrom in 1. decembrom 1941 so čolni zapustili Cuxha-  škega korpusa proti vzhodu in zavzetju Tobruka je 21. junija 1942
          ven v treh skupinah. Preoblečeni v čolne za nadzor zračnega prome-  v tamkajšnje pristanišče vstopilo šest čolnov flote. Tu so prevzeli
          ta in s posadkami v civilnih oblačilih so se odpeljali skozi Rotterdam,   nalogo oskrbovanja egipčanskega bojišča preko pristanišča Marsa
          Ren, Ron do Port-Saint-Louisa ob ustju Rone. Od tam se je flota v   Matruh v Egiptu.
          dveh skupinah preselila v La Spezio (Italija) za remont v ladjedelnici   V zračnih napadih so predstavljali glavno nevarnost za floto.
          in po bojno opremo. 18. marca 1942 je flota zapustila La Spezio, da   Po drugi bitki pri El Alameinu (od 23. oktobra do 4. novembra 1942)
          bi nadaljevala proti jugu. V različnih postankih so preko Neaplja,   se je začelo umikanje sil osi v Severni Afriki v Tunizijo. Ko so Nemci
          Salerna, Messine, Palerma, Trapanija in Lampeduse dosegli novo   12. 11. 1942 evakuirali Tobruk, je R-15 kot zadnja ladja vzel preostalo
          bazo v Tripoliju.                                  poveljstvo na krov in odplul proti Siciliji.
                                                             R-12 je medtem že hitel za Palermo. Ob prihodu v pristanišče se
                                                             je nemudoma preselil v Bizerto skupaj z R-13, kamor sta prispela
                                                             12. novembra. Njuna naloga je bila nudenje podpore pri zbiranju
                                                             nemško-italijanskih čet v Tuniziji.
                                                             Od decembra 1942 do predaje zadnjih nemških vojaških enot v Tuni-
                                                             ziji maja 1943 je flota zagotavljala zaloge, ki so prihajale s Sicilije.
                                                             Zračni napadi in napadi britanskih torpednih čolnov so bili stalna
                                                             grožnja.
                                                             Z zasedbo Sicilije s strani zaveznikov (julij–avgust 1943) je bila flota
                                                             premeščena nazaj na zahodno obalo Italije, v Anzio in Nettuno. Od
                                                             tam je zagotavljala spremstvo na območju med Neapljem, La Spezio,
                                                             Bastijo in Toulonom. Opravljali so ključne naloge za čete na Sardiniji
                                                             in Korziki.
                                                             Škode, ki so jo povzročali napadi letal in čas na popravilih v ladje-
                                                             delnicah, je bilo vedno več.

                                                             Jadran 1944 -1945
                                                             Januarja 1944 se je flota premestila v Benetke, kjer je februarja op-
                                                             ravila v arzenalu za remont. Marca je njihovo novo oporišče postala
                                                             Opatija, maja pa je sledila selitev v Pulj.
                                                             Do septembra je flota delovala na nalogah miniranja in spremstva
                                                             tovorne mornarice na območju od Trsta do Kvarnerskega zaliva in
                                                             ob dalmatinski obali, a z napredovanjem zaveznikov in partizanov
                                                             se je njihovo območje delovanja zožilo. Čolni so se zaradi zračne
                                                             premoči nasprotnika uporabljali večinoma le ponoči. Sedaj so lahko
                                                             čistili morje pred vse številčnejšimi zavezniškimi miniranji le še na
                                                             območju od Istre do Benetk.
                                                             Aprila 1945 je bilo dejavnih le še pet čolnov. Ob izgubi R-15 v spopadu
                                                             pod Savudrijo 16. 4. 1945 se je konec meseca opustilo še mornariško
                                                             oporišče v Pulju. Po zavezniški osvojitvi Verone 28. 4. 1945 so bili
                                                             uničeni tudi čolni, ki so bili v gradnji v Benetkah. In preden so Tržič
                                                             zasedle novozelandske čete, so 30. aprila v ladjedelnici uničili še
                                                             ostale nedokončane čolne.
                                                             Trst je postal poslednje pristanišče.
                                                             Preostali čolni flote, R-8, R-10, R-16, R-187 in RD-116, so se 2. maja
                                                             1945 pognali do izliva reke Tilment, kjer so jih posadke nasedle na
                                                             plažo in zažgale. Njihove posadke so prišle v britansko ujetništvo.
                                                             Ohranjena poročila flote v poslednjih mesecih bojev so redka. Na
                                                             življenje in prigode mladih posadk, ki so do zadnjega plule po morju,
                                                             nas spominjajo le razbitine dveh minolovcev pri Umagu. Časovna
                                                             kapsula tistega časa počasi izginja v ribiške mreže.
                                                             Enega od položajev ribiči imenujejo Mrtvaki, drugega pa Ribaltada/
                                                             Mahagoni. Trenutno predstavljata pravo majhno oazo morskega živ-
                                                             ljenja in barvitosti, saj nudita enkratno zaščito in habitat raznolikim
                                                             prebivalcem, ki po bogatosti prav presenečajo.     19
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24