Page 17 - Potapljač št. 118

Naslednji dan je bila na vrsti La Reina, majhna in zanimiva čer, firanje hitrih živali ponoči je v tako slabih svetlobni pogojih velik
tudi zelo oddaljena od obale. V spominu sem imel zelo lepo vi- fotografski izziv tako za kamero kot za fotografa. Vse skupaj je
dljivost, manjšo kolonijo morskih levov in velike jate manjših rib. delovalo po načelu poskusov in napak in tisti, ki je najdlje zdržal
Na naše razočaranje se je tudi tokrat na našo barko vkrcal Juan. pod vodo, je imel največ možnosti za uspeh. Zmagovalka je bila
Toda čim je predlagal, da bi »malo zaplavali« v modro, če bomo Daniela, kajti drobna ženska je med nami imela najmanjšo porabo
slučajno srečali kaj večjega, smo se takoj uprli in Reinhard je zraka, zato je lahko ostala pod vodo več kot dve uri.
podal drugačen predlog. Na krovu smo bili štirje izkušeni fotografi Čeprav si zaradi pogojev pod vodo nismo obetali vrhunskih po-
in štirje vodiči. Ker želi vsak fotograf biti sam, da lahko lažje dela snetkov, smo se vseeno zadovoljni in pošteno utrujeni v zgodnih
in nima drugih potapljačev v kadru, je Reinhard predlagal, da se jutranjih urah vrnili v hotel. Po mnogo prekratki noči je sledil nov
razdelimo na štiri pare s po enim fotografom in vodičem. Ideja se dan, novi potopi, novi napori. A nikakor se ne pritožujem nad tem.
mi je zdela odlična in takoj sem vprašal Ano, če bi se želela pota- To sem si sam izbral in veliko raje na svojih potovanjih počnem to,
pljati z mano. To se je izkazalo za zadetek v polno, pa še vidljivost kot pa da bi na kakšni lepi eksotični plaži poležaval pod palmo s
je bila tokrat za spremembo dobra. Ana mi je pod vodo pridno knjigo v roki ...
sledila »kot kužek« in se mi vedno umikala iz kadra, na koncu pa
sem jo prav uspešno uporabil tudi kot model. V zahvalo sem ji
seveda poslal nekaj njenih fotografij.
Kljub temu, da je oktober boljši mesec za potapljanje v La Pazu kot
avgust, pa sva z Ireno le doživela nekaj, kar v oktobru ni možno.
Konec avgusta se pričnejo v tem delu sveta zbirati mobule – to so
nekakšne »mini« mante, ki merijo od pol do enega metra v preme-
ru. Na našo željo so nam organizirali »Mobula night« (noč mobul),
seveda za doplačilo sto dolarjev po osebi. Zvečer smo odpluli na
precej oddaljeno lokacijo, kjer se zbirajo mobule in v vodo spustili
dve palici z močnimi zelenimi LED lučkami, ki privabljajo plankton.
Sledilo je mučno čakanje, ki se je zavleklo pozno v noč. Šele okoli
pol desetih smo nad peščenim dnom zaliva opazili prve silhuete
malih »mantic«. Ko smo skočili v vodo, so kmalu izginile in sledilo
je čakanje pod vodo. Minila je že skoraj cela večnost, ko se jih
je nekaj ponovno pojavilo. In kmalu spet nove. Nenadoma jih je
bilo čedalje več in več. Mobule pa niso počasne in elegantne kot
mante, ampak izredno hitre in žive, pa še plašne povrhu. Fotogra- 17