Page 15 - Potapljač št. 118

koncu se nam je pridružila še ena ruska družina. Sergio, ki je zelo muren pa bi bili ogroženi tudi naši prsti. Med potapljanjem sem
hitro spoznal, da ima opravka s štirimi izkušenimi fotografi, nas je videl že veliko rib s starimi rjastimi trnki v ustih, ki so veselo
kmalu pustil, da se potapljamo vsak zase in nas ni motil pri delu. plavale naokoli, zato sem bil prepričan, da si bodo naše rešene
Žal pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, zaradi česar se je ribe, ki so po naravi precej trdoživa bitja, tudi opomogle.
izkazalo, da je Club Cantamar veliko boljša varianta za potaplja- Po Salvatierri pride že skoraj tradicionalno na vrsto bližnji gre-
nje kot Maria. Mehiška vlada je namreč za potapljanje začasno ben Swanee, ki je tudi ena najlepših lokacij v bližini La Paza.
zaprla otočka Los Islotes, kjer je kolonija tjulnjev – kalifornijskih Ob mojem prvem obisku teh krajev so bile korale na grebenu
morskih levov – glavne potapljaške atrakcije La Paza in glavne- precej poškodovane zaradi orkana, ki je tam divjal mesec pred
ga razloga, da sem se zaradi Irene vrnil sem. Ona jih do sedaj mojim prihodom. V treh letih so si korale neverjetno opomogle,
še ni videla in fotografirala, jaz pa tudi nisem imel nič proti, da greben pa je imel popolnoma drugačno podobo tudi zato, ker
se ponovno srečam s temi simpatičnimi morskimi sesalci. Vzrok so ga preraščale nekakšne zelenkaste nitaste alge, ki jih pred
za prepoved se bili mladiči morskih levov, ki naj bi jih potapljači leti ni bilo. Rib se mi je na grebenu zdelo malo manj kot pred
motili, vendar je ta prepoved stopila v veljavo letos prvič. tremi leti, najbolj pa sem pogrešal odsotnost ptiča kormorana,
Na veliko srečo pa je lastnik Cluba Cantamar zelo vplivna oseba ki je tam lovil ribe in mi omogočil kar nekaj zanimivih posnetkov.
v La Pazu, zato se je uspel dogovoriti z upravo parka, da naredi
izjemo samo za njegov potapljaški center. V času najinih šestih
potapljaških dni smo tako dvakrat obiskali Los Islotes, vendar
obakrat zgodaj zjutraj, da nas ne bi videle druge potapljaške
barke. Kaj takega »mala« Maria s svojim Edgarjem ne bi nikoli
mogla doseči, zato bi se morala z Ireno pod nosom obrisati za
ogled morskih levov, če bi se potapljala z njo.
Vidljivost pod vodo je bila v povprečju slabša kot oktobra pred
tremi leti, ko so pogoji najboljši. A kljub vsemu je bila večino
časa dovolj dobra za uspešno podvodno fotografijo. Tudi vreme
je bilo precej stabilno in morje brez večjih valov. Prvi dan smo se
potapljali na znani razbitini Salvatierra, ki je bila še vedno polna
rib. Žal pa smo nekaj dni kasneje na tej razbitini našli ostanke
ilegalnega parangala, na katerem so se davile ujete ribe. Tiste,
ki so kazale še precej znakov življenja, smo reševali z rezanjem
vrvic. Trnkov jim nismo skušali odstranjevati iz ust, ker bi se
lahko pri tem prestrašene ribe še bolj poškodovale, v primeru 15