Page 23 - Potapljač št. 118

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: Domen Trkov
SPET NOVA NAJDBA POLŽEV

ZAŠKRGARJEV

Danes vemo, da lahko večje število
Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
potrjenih vrst v slovenskem delu Jadrana in podvodni biolog zaposlen na
pripišemo različnim faktorjem. Včasih gre Morski Biološki Postaji v Piranu
za vrste, ki so v slovensko morje prišle lovrenc.lipej@mbss.org
nedavno.”

Čeprav je od izdaje monografije minilo komaj nekaj let, se je
To so tujerodne vrste (bioinvazija) ali pa tiste, ki širijo svoj areal od takrat število ugotovljenih vrst še povečalo. Zadnji iz te vrste
proti severu zaradi globalnega segrevanja morja, proces pa je najdb je zelo majhen polž zaškrgar vrste Diaphorodoris luteocin-
znan pod imenom tropikalizacija. Glavna razloga za nova odkritja cta, ki spada v ožjo skupino polžev gološkrgarjev (Nudibranchia).
pa je treba povezati predvsem z novimi tehnikami raziskovanja in Polžek je bil najden povsem slučajno med popisovanjem obrežne
večjim raziskovalnim naporom. V prvem primeru so še posebej ribje združbe na robu, kjer skalnato dno postopno prehaja v
pomembne metode z uporabo avtonomne potapljaške opreme, peščeno dno, in sicer konec julija 2021. Gre za nekaj milime-
ki so obelodanile veliko število novih vrst v slovenskem morju. trov velikega belega polžka ovalne oblike z značilnim rumenim
V drugem primeru pa se število ugotovljenih vrst pri posame- robom. O tej vrsti v Jadranu ni veliko razpoložljivih podatkov.
znih skupinah živali veča, ker se le-tem v znanstvenih ustanovah Prvič ga je našel slovenski biolog dr. Andrej Jaklin, ki že več
posveča več selektivne pozornosti. Nove tehnike vzorčenja in desetletij raziskuje morsko biodiverziteto v okviru rovinjskega
večji raziskovalni napor so v zadnjem desetletju prispevali veli- inštituta za morske raziskave. Najdba je bila povsem slučajna,
ko novih vrst, še posebej med polži zaškrgarji (Heterobranchia). saj je polžka našel leta 2006 v akvariju, ki je del omenjenega
Pred nekaj leti smo glede tega izdali monografijo (Polži zaškrgarji inštituta. V slovenskem morju živi na prvi pogled zelo podobna
slovenskega morja), kjer je bilo opisanih 141 do takrat potrjenih vrsta, imenovana Diaphorodoris papillata, ki pa ima na hrbtnem
vrst polžev zaškrgarjev v slovenskem delu Jadrana. Resnici na predelu veliko rdečkastih bunkic.
ljubo je potrebno povedati, da je manjše število najdb prispe- Odkritje novega polžka v slovenskem delu Jadrana, ki je sicer
valo kar nekaj potapljačev, ki so nam poslali svoje fotografije in tudi drugod v Sredozemskem morju razmeroma slabo poznan,
spremljajoče podatke o datumu, globini in okolju, kjer so polže vnovič priča o tem, da je naša mala lužica v Jadranu bogata s
fotografirali; zato je še posebej pomembno vključevati spozna- številnimi vrstami. Taka spoznanja so obenem tudi novi argument
nja, pridobljena na podlagi fotografij in filmskih posnetkov, v za tiste, ki jim je bilo zaupano, da bdijo nad pestrostjo življenja v
kompilacijo podatkovnih zbirk za določene živalske skupine. našem morju in da se le-ta ohranja tudi v prihodnje.

23