Page 16 - Potapljač št. 107

in da se nisem raje po zaključenem nagradnem potapljanju v ščenje, vendar je za spremembo verjetnost srečanja z njimi
Tulambenu vrnil naravnost domov. Vodiči so nam pred potopom praktično sto odstotna. Na vsakem potopu sem na tej lokaciji
razložili, od kod ime zaliva Crystal bay: konfiguracija morskega videl precej mant, ki so se praktično ves čas potop vrtele okoli
dna je tukaj taka, da morski tokovi prinašajo iz velikih globin nas. To je sicer zares čudovita izkušnja, a mant sem v življenju
(kristalno) čisto, vendar mrzlo vodo, s tem tokom pa prihajajo videl že ogromno, tudi v veliko bolj čisto vodi, moj izključni
k obali tudi Mole mole, ki sicer veljajo za ribe odprtega morja. namen tega potapljanje pa je bila Mola mola.
H grebenu se približajo zato, da bi jih koralne ribice, predvsem Po tem potopu smo se ponovno vrnili v »ledene« vode Crystal
zastavice in cesarčki, očistile njihovih zajedavcev. bayja na tretji potop – in tudi tokrat ni bilo sreče … Ta dan
Navajen na toplo vodo v Tulambenu mi je kar zaprlo sapo, ko sem resnično obžaloval moj štiridnevni podaljšek bivanja v
sem skočil v vodo Crystal bayja. Resnično je bila ledeno mrzla. Indoneziji.
Temperatura se je stalno spreminjala, ker sta se stalno mešali Naslednji dan so bili na gliserju povsem drugi ljudje in tudi drugi
topla površinska in mrzla globinska voda. Ko je bila voda naj- vodiči. Počutil sem se skoraj kot številka in ponovno se mi je
bolj mrzla, je termometer na mojem potapljaškem računalniku stožilo po mojem zasebnem vodiču v Tulambenu. Na cilj smo
pokazal sedemnajst stopinj Celzija! Za jadranske razmere je to prispeli nekoliko prej kot prejšnji dan in v zalivu je bilo zato
čisto nekaj običajnega, a jaz sem imel na sebi tanko tropsko manj drugih potapljaških gliserjev kot dan prej. Tudi na tem
obleko. Mešanje tople in hladne vode pa je povzročilo tudi tako potopu sem v množici potapljačev hitro izgubil svojo skupino.
imenovane »migotice«, zato se bili vsi predmeti videti neostro in Nenadoma pa sem opazil, kako vodič neke druge skupine s
so migotali. To je bil še en razlog več, da bi se moral ribi prib- prstom kaže v določeno smer. Na razdalji kakšnih dvajset me-
ližati precej več kot na tri metre, da bi bila na fotografiji ostra. trov sem opazil Molo molo tik ob koralnem grebenu, ki se je
Potapljanje je bilo popolnoma kaotično. V množici potapljačev čistila, blizu nje pa je bil le en potapljač. Kar sem zmogel hitro,
sem takoj izgubil svojo skupino in sem sam blodil po labirintu sem zaplaval tja, na koncu pa sem upočasnil plavanje, da ribe
mehurčkov in gledal v modrino, ali bi mogoče kje zagledal ne bi preplašil. Ob njej je bil še vedno samo tisti potapljač s
znano silhueto. Seveda iz te moke ni bilo kruha. Proti koncu kompaktno kamero, vendar žal na drugi strani kot jaz, zato
potopa me je moj uradni vodič našel in skupaj sva zaplavala sem imel v kadru njegove mehurčke. Kljub temu sem fotogra-
še en krog proti rtu, kjer je srečanje z Molo molo verjetnejše. firal. Želel sem zaplavati okoli ribe na drugo stran, da si ne bi
Plavanje izven zaliva pa so nam zaradi zelo močnih tokov iz- drug drugemu fotografirala mehurčkov, a riba se naju je hitro
recno prepovedali. Mole mole seveda ni bilo. naveličala, obrnila od stene in zaplavala stran. Ustrašil sem
Po tem potopu smo se preselili na drugo lokacijo ob južni obali se, da sem bil morda jaz krivec za njen odhod in da jih bom
Nusi Penide – Manta point. Tudi to je zaliv, kjer pa je voda zaradi tega celo slišal, a ko sem se obrnil okoli, sem za svojim
vseeno toplejša, vendar zaradi obilice planktona zelenkasta, hrbtom zagledal vsaj dvajset potapljačev, ki so mi dvignili palce
16 vidljivost pa je slabša. V ta zaliv pa mante hodijo na svoje či- v znak, da sem jo verjetno dobro fotografiral. Očitno torej niso