Page 15 - Potapljač št. 107

Tulambenu izredno redke in da sva imela veliko srečo. Upam,
da ni bilo to moje edino srečanje s to redko ribo na tem poto-
vanju! Omenim naj še, da je imela voda v Tulambenu prijetnih
29 stopinj Celzija – ta trenutek je to nepomemben podatek, ki
pa bo postal še kako pomemben kasneje ...
Še isti dan sem se preselil v Candidaso na jugovzhodu Balija.
Podjetje Aquamarinediving mi je namreč predlagalo naj si tam
najdem hotel, od koder me bodo potem vozili na potope. Nas-
lednji dan me je ob dogovorjenem času že čakal minibus in me
odpeljal v zaliv Padang, od koder vozijo potapljače na Nuso
Penido. Žal sem hitro spoznal, da bo to masovno potapljanje,
saj nas je bilo na gliserju kar šestnajst potapljačev. Le kako naj
v taki množici fotografiram to ribo brez nadležnih potapljačev in
njihovih mehurčkov na fotografiji! V hipu se mi je stožilo po Tu-
lambenu, kjer sem se potapljal sam s svojim zasebnim vodičem.
Pestila pa me je še ena stvar – ko sem rezerviral potapljanje
z Molo molo, sem po elektronski pošti dobil tudi pravila po-
tapljanja z njo – najbolj me je motilo to, da se ji v nobenem
primeru ne bi smel približati več kot na tri metre in da je pri
fotografiranju prepovedana uporaba elektronskih bliskavic, češ
da jo bliski motijo. Le kako naj človek pod tako restriktivnimi
pravili naredi uporaben posnetek? Ker sem bliskavice vendarle
hotel uporabiti, nisem pa želel, da bi mi zaradi tega prepovedali
nadaljnje potapljanje, sem svojega vodiča vprašal, kako je s
tem. Po tihem mi je namignil, naj jih kar uporabljam, s čimer mi
je dal vedeti, da so pravila pač eno, praksa pa nekaj drugega ...
Gliser s tremi 250 konjskimi izvenkrmnimi motorji je v manj kot
pol ure prispel na cilj, v zaliv Crystal bay na Nusi Penidi. Tam je
sledil nov šok – v zalivu je bilo še vsaj deset podobnih gliserjev,
kot je bil naš, morje pod nami pa je kar vrelo od izdihanih me-
hurčkov. Takoj mi je postalo žal, da sem rezerviral to potapljanje
15