Page 13 - Potapljač št. 129

zaplete. Končno kompresijo v nujnih primerih izvajajo pose- 6. Ribe
bej usposobljeni zdravstveni delavci. Vsak zbodljaj z ribjimi ostmi je boleč, več rib pa ima v bodicah tudi strup,
Vsak primer kačjega ugriza je treba pokazati v bolnišnici, ki je termolabilen peptid (npr. škarpina). Ukrepi so ne glede na vrsto
da ga lahko njihovo strokovno osebje pregleda. vedno enaki. Mesto poškodbe je treba sprati z morsko vodo. Ostanke
bodic je potrebno odstraniti in prizadeti ud potopiti v tako vročo vodo,
3. Škorpijoni kot jo bolnik lahko prenese (za 30–90 minut). Če prve pomoči ni ta-
Vbodi nenevarnih škorpijonov (in taki so pri nas) ne zahte- koj, lahko postane vbod zelo boleč. Pri delih telesa, ki jih ne moremo
vajo posebnega zdravljenja. Bolečino ublaži kocka ledu, ki namakati (npr. Glava in trup) si pomagamo z vročimi obkladki. Nato
jo položimo na mesto vboda. prizadetega napotimo k zdravniku.

4. Črna vdova 7. Morski ježki
Črna vdova je pajek, ki živi v vročih krajih, nam najbližje v Bodice morskih ježkov je dobro čim prej odstraniti (sicer povzročijo
Istri in Dalmaciji. Ni napadalna, zato se ji je najbolje izogni- vnetje). Nekatere lahko odstranimo s prsti, druge s pomočjo pincete.
ti, tako da nosimo primerno obuvalo in obleko. Pri ugrizu Globoko zadrte ostanke bodic pomaga odkriti modrikasta barva, ki je
spusti v žrtev živčni strup, opazne so pa tudi okvare krvnih vidna na mestu, kjer se je bodica zadrla v kožo. Bodice večine ježkov
celic. Sam ugriz sicer ni boleč, se pa kmalu na tem mestu pomaga raztopiti kis, zato si je pri odstranjevanju bodic mogoče poma-
pojavi rdečina, otečene bezgavke, huda bolečina se razširi gati z namakanjem prizadetega dela v kis ali s kisovimi obkladki. Če so
po celem telesu, lahko nastopi oteženo dihanje, potenje in bodice globoko, je najbolje prizadetega napotiti k zdravniku.
krči. Prizadeto mesto takoj potopimo v vročo vodo, da se
strup razgradi, ga očistimo in poiščemo zdravniško pomoč. Literatura:
1. Košnik M, Marčun R, eds. Dogovor o obravnavi anafilaksije. Golnik:
5. Ožigalkarji (meduze) Pro Grafika d.o.o.; 2015. Dosegljivo na spletnem naslovu: https://
Ob dotiku z lovkami in klobukom meduz se sproži tisoče www.szum.si/media/uploads/files/ANAFILAKSIJA%20BROSURA.pdf
drobnih pikov, ki povzročijo droben, privzdignjen izpuščaj 2. Edmonds C. Marine animal injuries. V: Bove AA, ed. Diving medicine.
s pordelo okolico. Izpuščaj se lahko spremeni v mehurje. 4th ed. Philadelphia: W.B. Saunders company; 2008, 287–318.
Bolečina je lahko huda in običajno takšen izpuščaj tudi srbi. 3. Auerbach PS. Hazardous marine life injuries. In: DAN. Diseases &
Prizadeto mesto speremo z morsko (ne s svežo tekočo) Conditions. Dostopno na spletnem mestu: https://dan.org/health-
vodo, ostanke lovk odstranimo s pinceto ali z roko (ki jo -medicine/health-resources/diseases-conditions/ive-been-stung-w-
zavarujemo z rokavico). Prizadeto mesto za 30 minut namo- hat-should-i-do/
čimo v raztopino kisa in vode v razmerju 1:1. Rano potresemo 4. Chippaux, J.P. »Snake-bites: appraisal of the global situation«. Bulletin
z moko ali jedilno sodo in nato spet namočimo v kis. V trop- of the World Health Organization. 1998. 76 (5): 515–24.
skih morjih so težave z ožigalkarji lahko hujše in zahtevajo 5. Chippaux, J. P. »Epidemiology of snakebites in Europe: a systematic
zdravniško pomoč. review of the literature«. Toxicon. 2012. 59 (1): 86–99.

13