Page 11 - Potapljač št. 122

Besedilo: Igor Urh • Foto: Arhiv
GLAVOBOL PO POTAPLJANJU

Glavobol po potapljanju ni tako redek
Igor Urh je inštruktor
primer med potapljači. Vzroki zanj so potapljanja in dosedanji
lahko različni in dobro je, da vemo, kaj ga dolgoletni predsednik Komiteja
za izobraževanje pri Slovenski
lahko povzroči in kako se temu izognemo. potapljaški zvezi.
Poglejmo si najpogostejše vzroke.” urh313@gmail.com, sola@spz.si

DEHIDRACIJSKI GLAVOBOL TENZIJSKI GLAVOBOL
To je najpogostejši tip glavobola, in sicer še posebno pri pole- Tenzijski glavobol je dokaj pogost pri potapljanju. Zaradi napenjanja
tnem potapljanju, ker smo zaradi vročine že tako lahko dehidri- mišic ramen in vratu nastopijo bolečine v mišicah in glavobol. Vzrok
rani, temu pa se nato pridruži še dehidracija med potapljanjem za napenjane mišic je lahko nesproščenost ali pa nas zebe. Drug
zaradi dihanja suhega zraka preko ust. V primeru, da zaužijemo vzrok tenzijskega glavobol je lahko premočno stiskanje ustnika re-
pred ali po potopu alkoholno pijačo, pa čeprav je to le pivo, vodi gulatorja med potopom. Napenjanje mišic čeljusti in grizenje ustnika
to dejanje tudi do dehidracije. Tudi kofein deluje kot diuretik in je lahko posledica slabega prileganja ustnika našim ustom. Lahko pa
se je zato pred potopom dobro izogibati pravi kavi. Ta povzroča je vzrok glavobolu čustvena napetost, stres, tesnoba ali utrujenost.
dvig krvnega tlaka, ki se zaradi stresa med potapljanjem že tako Bolečino, ki jo povzroča glavobol tenzijskega tipa, običajno občuti-
poveča. mo kot pritisk na obeh straneh glave.
Dehidraciji se ne izognemo, če se po potopu nalivamo z vodo,
temveč moramo piti dovolj vode preko celega dneva, med potopi SINUSNI GLAVOBOL
pa počivajmo v senci. Glavobol se lahko pojavi med spustom ali dvigom, bolečino obču-
Tudi potapljanje takoj po poletu z letalom je vzrok za dehidracijo, timo v obrazu, čelu ali okoli ličnic. Vzrok je v slabi izenačitvi tlaka
in sicer zaradi dihanja suhega zraka v letalu. Priporočljivo je, da v sinusih zaradi prehlada ali alergij. Sluz v celoti ali deloma blokira
vsako uro poleta popijemo 2,5 decilitra vode. izhode iz sinusnih votlin in tlak zraka, ki je ujet v njih se ne more
Dehidracijo povzročijo tudi bruhanje in driska, prav tako pa tudi izenačiti s tlakom okolice.
nekatera zdravila, če imajo diuretski učinek (npr. zdravila za visok
krvni tlak). GLAVOBOL ZARADI DEKOMPRESIJSKE BOLEZNI
Poleg glavobola ima dehidracija tudi velik vpliv na izločanje dušika Glavobol, ki se pojavi nekaj ur po potopu (največkrat v prvih dveh
iz telesa in s tem na tveganje za nastop dekompresijske bolezni. urah) in ga spremljajo bolečine v sklepih, omotica, utrujenost, slabost
ali pa le temnejše lise ali pike na koži, potem je velika verjetnost, da
POVEČANA KONCENTRACIJA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA ZARA- imate dekompresijsko bolezen. Za nastop te bolezni ni nujno, da ste
DI PRESKAKOVANJA VDIHOV IN HIPERVENTILACIJA naredili napako med dvigom in ste se potapljali v skladu z zahtevami
Potapljač, ki skuša doseči manjšo porabo zraka s tem, da preska- vašega računalnika. Vzrok je lahko dehidracija, starost, prevelika
kuje vdihe, torej med dvema vdihoma malo zadrži zrak, zmanjša telesna teža, podvodno delo, potapljanje do časovnih limitov za
izločanje ogljikovega dioksida, njegova večja koncentracija v brez dekompresijski potop in izpustitev preventivne dekompresije
telesu pa je nato vzrok za glavobol po potopu. ali pa le večdnevno potapljanje s ponovljenimi potopi.
Večja mišična masa, ki se aktivira med potopom potrebuje tudi
več goriva, to je kisika in zato je normalno, da večji potapljač med
aktivnostjo porabi več zraka. Svojo porabo zraka med potopom
primerjate z potapljačem podobne velikosti in mišične mase.
S številom potopov se boste pod vodo tudi dovolj sprostili, da
bo vaše dihanje počasnejše in s tem tudi poraba zraka manjša.
HIPERVENTILACIJA pod vodo zaradi stresa ali povečane fizične
aktivnosti je tudi lahko vzrok za glavobol. Pri hitrem dihanju po-
tapljač ne more v celoti izdihniti zrak iz pljuč, kar se slabša tudi z
globino potopa zaradi povečanega trenja v dihalnih poteh (večja
gostota zraka), poveča se tudi koncentracija ogljikovega dioksida.
Zapomnimo si, da med potopom nikoli ne zadržujemo dihanja
in se v primeru zadihanosti takoj ustavimo ali zmanjšamo fizično
aktivnost. Tako ne preprečimo le nastanek glavobola po potopu,
temveč preprečimo tudi tveganje za poškodbe pljuč (zadrževanje
zraka) ter tveganje za dekompresijsko bolezen (večja poraba zra-
ka pri večji fizični aktivnosti – večja koncentracija raztopljenega
dušika v telesu). 11