Page 13 - Potapljač št. 120

morju, nato se posvetimo iskanju organizmov, ki smo jih določili
v planu dela. V zadnjem delu potopa pa lovimo planktonske
rakce. Slednje nam vzame veliko časa, ampak je neizogibno za
preživetje naših morskih konjičkov, šil in številnih drugih, ki se
hranijo z njimi. Po potopu se najprej posvetimo živalim, saj je to
zanje zelo stresen trenutek in je hitra in pravilna prilagoditev na
novo okolje zelo pomembna. Pri takem potopu je zelo veliko
variacij in težko bi jih spravila v en sam kalup.

Kot potapljačica, ki skrbi za živali v akvariju, in strokovnjaki-
nja lahko zagotovo najbolj kvalificirano primerjaš naš pod-
vodni svet in samo potapljanje pred dvajsetimi leti, desetimi
leti in danes.
Moram priznati, da sem imela v slovenskem morju, pred zapo-
slitvijo na MBP, opravljenih le nekaj posameznih potopov. Vse
moje potapljaške sile so bile usmerjene v podvodni svet izven
naših meja. Koliko življenja opazimo, je tudi odvisno od tega,
koliko ga poznamo in ali ga znamo najti. Naše morje je posebno,
drugačno in vsekakor bogato z življenjem, me pa stanje našega
morskega okolja in odnos, ki ga imamo do njega, zelo žalostita
in le s težavo ohranjam optimizem. Čeprav je ogromno aktivnosti
in projektov usmerjenih v osveščanje in ohranitev narave, imam
občutek, da si z njimi le lajšamo vest, otipljivega učinka pa ni.
Plastiko spravljamo v številke, o njej govorimo, ampak še vedno
nemoteno duši naše morje. In to je le ena od težav, s katerimi
se naše morje sooča. Ko sem začela delati v Akvariju, sem brez
zadržkov zajela vodo iz mandrača, sedaj mi to že leta ne pade
več na pamet. Največjo razliko pa vidim v tem, da se pred dvaj-
setimi leti še nismo povsem zavedali, koliko škode naredimo z
našim načinom življenja; sedaj to dobro vemo, ampak se kljub
temu ne znamo odreči potrošništvu in komoditeti modernega
časa.
Pri samem potapljanju ne občutim večjih sprememb, še vedno
mi dobro služi kar nekaj mojih prvih kosov potapljaške opreme
in tudi moja nova oprema se bistveno ne razlikuje od stare. Ver-
jamem, da je razvoj šel dalje in je na tržišču cela paleta tehnično
zelo izpopolnjene opreme, ampak ta nekako ne pride do mene.
Na domačem trgu vsekakor pogrešam večjo ponudbo opreme
za potapljačice, saj nas le ni tako malo. Več napredka vidim pri
večji dostopnosti potapljanja, odnosu do varnega potapljanja,
širšemu dostopu do informacij in pa seveda zaščitniškem odnosu
potapljačev do nam vsem ljubega morskega okolja.

Med svojim delom uporabljate tudi določeno specialno pod-
vodno opremo in specifično znanje ter izkušnje. Prosim, opiši
nam to.
Težko bi temu rekla specialna podvodna oprema, saj so to pred-
vsem različne vrše, mrežice, posode in podobno, najbolj speci-
alno je verjetno ravno naše znanje, kako to uspešno uporabiti.
Organizme je potrebno uloviti ali nabrati tako, da se ne poško-
dujejo, in to pri nekaterih zahteva kar nekaj izkušenj. Večino te
''lovske'' opreme izdelujemo ali pa vsaj predelamo sami, saj je
na trgu ne dobimo. Vsaka naslednja različica je malo drugačna,
bolje prilagojena. Tu se moram zahvaliti sodelavcu in sopota-
pljaču Gorazdu Lazarju, saj je pri izdelavi zelo vešč in spreten.
Samo plovilo je bilo narejeno in opremljeno za potrebe Akvarija
Piran ter je tako s prostornim kokpitom zelo primerno za prevoz
potapljačev in opreme ter drugo delo na morju, kot je delo z raz- 13