Page 11 - Potapljač št. 120

da jim poda podatke o maoni, stanju razbitine in more-
bitno oceno stroškov reševanja.
Mornar Pietro Radiso, ki je bil vkrcan na maoni med
potopitvijo, je luški kapitaniji podal podatke o razbitini,
in sicer da je dolga kar 44 m, široka 9,77 m in ima 500
BRT! Povedal je, da sta jo dve bombi zadeli po krmi,
ki je težko poškodovana, in ena pri premcu. Navedel
je okvirne koordinate razbitine, dokaj zakopane v mulj,
katere lastnik je odstopil od njenega reševanja, saj bi
bili stroški le-tega višji od koristi plovila.
Maono Rosa slovenski potapljači dobro poznamo. Njen
tovor boksita je še vedno na njej. Trenutno predstavlja
pester otok življenja v Piranskem zalivu, na katerem se
radi namnožijo ugorji.
Njen remorker N90 ima še bolj pestro zgodbo. Trenutno
ga v Istri zmotno imenujejo Adriana, a to je bila motorna
jahta, ki je zgorela in potonila pred Umagom 2. avgusta
1963.
Zgrajen je bil septembra 1918 v ladjedelnici Stabilimen-
to Tecnico Triestino za potrebe C. K. vojne mornarice z
oznako T106. Po zasedbi kraljevine Italije je bil preime-
novan v N90.
Dimenzije: dolžina 22,6 m, širina 5,6 m, višina 1,6 m.
Parni motor s 400 ks, največja hitrost 11 vz.
Po kapitulaciji Italije ga je prevzela nemška mornarica in
ga posodobila z dizelskim Sulzerjem ter ga opremila z
20-milimetrskim flakom. Služila je prevozu maon in ob-
časno pomagala ladjam med Trstom, Benetkami in Istro.
Poleti leta 1944 so imele zavezniške zračne sile popolno
premoč nad jadranskim nebom. Ladjevje sil osi je bilo
primorano pluti le še ponoči. V popolni nemoči pred
zračnimi napadi je ladjevje kabotaže plulo blizu istrske
obale. S slabo zaščito protizračne obrambe so upali na
hitro nasedanje na kopno z večjo možnostjo rešitve
posadke. In tako je 28. oktobra 1944 na Savudrijski rt
nasedel remorker.
Na začetku se je zaradi pomanjkanja razpoložljivih vlačil-
cev za reševanje zdelo, da bo ostal izgubljen na skalah,
a so ga po nekaj dneh ponovno splovili.
16. novembra 1944 pa mu je v močni burji popustila poš-
kodovana oplata na trupu. Potopil se je 3,5 milj zahodno
od Savudrije na globini 24 m. O usodi posadke nimamo
podatka.
Po vojni, 10. novembra 1945, je luška kapitanija Piran
dobila dopis iz Umaga, v katerem je zmotno navede-
no, da se ostanki remorkerja N90, ki je zaradi bombe
presekan na pol, nahajajo na skalah južno od svetilnika
Savudrija. Te razbitine so pripadale drugi zgodbi in vla-
čilcu Romital, ki je bil tam uničen v zračnem napadu 21.
decembra 1944.
Remorker N90 leži na dnu, lepo pokončno usmerjen
proti Savudriji. Za potapljače je to najlepša razbitina Tr-
žaškega zaliva, saj je tam dobra vidljivost tekom celega
leta. Bogastvo življa in barvna pestrost, ki jo obdajata,
sta neverjetna in dobesedno izstopata za ta del Jadrana.
Zmožnost ogleda privlačne razbitine in njene strojnice
je res pravi užitek, ki se po navadi vrsti po potopu na
večjo razbitino Gilda. 11