Page 9 - Potapljač št. 114

Besedilo: Tilen Genov • Foto: Tilen Genov in Natalija Žlavs
DVA KITA

OBISKALA

TRŽAŠKI ZALIV

Raziskovalci društva Morigenos smo
v začetku novembra v Tržaškem
zalivu opazovali in dokumentirali
dva brazdasta kita (Balaenoptera
physalus).”

Nanju nas je opozoril lokalni ribič, ki ju je prvi opazil in nam
to nemudoma sporočil. Brazdasti kit je druga največja žival na
svetu (za sinjim kitom, Balaenoptera musculus) in edini stalno
prisotni vosati kit v Sredozemlju. V severnem Jadranu ga za-
beležimo v povprečju na vsakih nekaj let. V slovenskih vodah
smo to vrsto nazadnje zabeležili leta 2011, v Prirodoslovnem
muzeju Slovenije pa je razstavljeno okostje poginule samice,
ki je bila najdena leta 2003 v Piranskem zalivu.
Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in 50 ton,
njihovi vrstniki na južni polobli pa celo do 26 m in 80 ton.
Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci, imenovanimi kril,
ter z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem
seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta. Glavne grožnje tej vrsti
so naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje ter
vpliv mikroplastike.
Oba kita smo fotografirali in pridobili zračne posnetke obeh
živali. Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa
v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljamo, ali sta bila kita
že identificirana drugod, zračni posnetki pa so nam omogočili
ugotavljanje njunega telesnega stanja. Po prvih posvetovanjih
s kolegi iz tujine ni videti, da bi bila kita fotoidentificirana že
drugod. Kita sta bila videti nekoliko suha za ta del leta, saj se
ta vrsta poleti intenzivno prehranjuje v pripravah na zimo, zato
bi pričakovali, da sta nekoliko bolj »zaobljena«, vendar njuno
telesno stanje zaenkrat ni zaskrbljujoče.
V društvu Morigenos smo zelo veseli odličnega sodelovanja z
lokalnimi ribiči, saj brez njih ne bi mogli zbrati zgoraj omenjenih
podatkov. V društvu pozivamo vse, ki ste na morju, da nam v
primeru opažanj kitov ali delfinov to čim prej sporočite na
telefonsko številko 031 77 10 77, saj nam s tem pomagate
zbirati pomembne informacije o gibanju in zdravstvenemu sta-
nju teh živali. Obenem prosimo lastnike plovil, da se kitom in
delfinom ne približujejo na manj kot 200 m in s tem zmanjšajo
morebitni negativni vpliv nanje. Gre namreč za živali, ki so pri
komunikaciji s svojimi vrstniki in orientiranju v prostoru nepos-
redno odvisne od zvoka, zato lahko hrup tovrstne procese
onemogoči in povzroča stres. To je še posebej pomembno pri
tovrstnih nevsakdanjih opažanjih kitov, saj ne vemo, zakaj so se
živali pojavile pri nas in ali je z njimi vse v redu, zato je dobro,
da zmanjšamo vsakršni morebitni negativni vpliv nanje. 9