Page 11 - Potapljač št. 114

lahko fotografiram. Ves ta blišč je nastal iz turističnega denarja torsko prikolico in odpeljali so nas na plažo za izplutje čolnov.
in prebivalci Ponte so se tega očitno dobro zavedali. Le nekaj Čolni, ki so jih pripeljali na plažo z drugim traktorjem, so nas že
kilometrov v notranjosti pa je še vedno vladala revščina, prav čakali. Osebje je nato preložilo opremo na čoln, traktor pa ga
taka, kot je bila pred petnajstimi leti. je porinil v vodo. Ko je čoln plaval in je skiper prižgal motorje,
Ena stvar pa se v Ponti ni spremenila: ulice! Te so bile še vedno smo poskakali v čoln in izpluli.
iz mivke in še vedno prevozne zgolj s štirikolesnim pogonom. Čolni so bili enaki, kot jih imajo običajno potapljaški centri v
Najprej sem se temu čudil, kajti do Ponte smo se pripeljali po Južni Afriki - od osem- do desetmetrski gumenjaki s po dve-
lepi asfaltirani cesti, potem pa se mi je posvetilo: avtomobile s ma izvenkrmnima motorjema. Tudi protokol izplutja je enak kot
štirikolesnim pogonom imajo le bogati turisti (večinoma iz bli- v Južni Afriki, kljub temu da so valovi v Mozambiku običajno
žnje Južne Afrike), zato lahko v Ponto pridejo le slednji. Revnim manjši. Vsi smo si morali nadeti rešilne jopiče, noge zatakniti
turistom je torej dostop onemogočen … za trakove na dnu čolna, z rokami pa trdno prijeti vrvi. Skiper
Potapljaški center, kjer dela Rae, Gozo Azul po imenu (kar v por- je nato s hitrim glisiranjem in vijuganjem iskal ugodne prehode
tugalščini, uradnem jeziku Mozambika, pomeni »Modro veselje«), med lomečimi se valovi, a je bilo to v primerjavi z Južno Afriko
vodita Natalie Robinson, po rodu Nemka in njen partner Marcus »mala malica«. Na odprtem morju, kjer so valovi dolgi in nizki,
Joubert, Južnoafričan. Natalie je izredno prijazna oseba, in ker pa smo si rešilne jopiče sneli. Še bolj zanimiv pa je pristanek
je Rae že pred mojim prihodom naredila precej reklame zame, -skiper se s polno hitrostjo zaleti na plažo, tako da čoln odnese
sem bil tretiran kot VIP. Nemalokrat sva imela z Ireno cel čoln pet do deset metrov daleč po pesku. Tu pa se je treba zares
samo zase (seveda z Rae in skiperjem) in vedno so naju vprašali, trdno držati za vrvi, kajti pojemki so ogromni!
kje bi se želela potapljati. Rae je bila ves čas »rezervirana« za Ob vsakem izplutju smo opravili po dva potopa. Prvi je bil obi-
nas. Ta osebni pristop, ki ga fotografi tako cenimo, nama je z čajno okoli štirideset metrov globok, ostali pa plitvejši. Po prvih
Ireno nudil ogromno možnosti za podvodno fotografijo. Bila sva dveh potopih naju je v potapljaškem centru že čakal obilen zaj-
osvobojena velikih skupin, če pa se nama je že kdo pridružil trk, prinesen iz restavracije čez cesto. Sledilo je polnjenje bli-
(razen Marjana in Maje, ki sta naredila bistveno manj potopov skavic, morda menjava objektiva in krajši počitek. Še prehitro
kot midva z Ireno), je bil to kakšen izkušen podvodni fotograf, je sledila priprava na naslednja dva potopa.
ki naju ni motil pri delu. Tudi potapljali smo se cel dan, tako da Le enkrat, približno na sredini našega sedemdnevnega pota-
sva z Ireno vsak dan opravila štiri potope. Nočni potopi pa so iz pljanja, sva izpustila popoldanska potopa in se namesto njih
»varnostnih razlogov« žal z zakonom prepovedani. odpravila na safari v bližnji narodni park, imenovan »Reserva
Dan se je začel zelo zgodaj. Ob 6.30 sva morala biti z Ireno že v Especial de Maputo«.
potapljaškem centru, kajti le tako sva lahko opravila toliko dnev- Za Mozambik, tako kot za Južno Afriko, so značilne plitve pešče-
nih potopov (Marjan in Maja sta se nama običajno pridružila na ne plaže, zato potapljanja ob obali ni. Vsi potopi so »v modro«,
popoldanskih potopih). Po sestavljanju opreme, merjenju tlaka lokacije pa so zaradi položne obale kar precej oddaljene od
in kisika v nitroksu je osebje naložilo vso opremo na veliko trak- kopnega. Kljub peščenemu dnu in valovom pa je vidljivost v 11