Page 4 - Potapljač št. 114

Besedilo: Domagoj Ribarič
POTAPLJAŠKE NOVICE

NA SEVERU AVSTRALIJE ODKRILI NOV KORALNI GREBEN V OBLIKI BODALA
V novembru 2020 so raziskovalci v Avstraliji ob
rtu York odkrili nov, 500 m visok koralni gre-
ben. To je prvo tako odkritje po več kot 120 letih
in kaže na to, da ima naša Zemlja za nas še
marsikatero presenečenje v rokavu. Struktura,
ki je popolnoma ločena od Velikega koralnega
grebena, je široka cca 1,5 km, njen najvišji vrh
pa leži na 40 m globine. Raziskovalci so tam do
sedaj prepoznali že več kot 30 novih živalskih
vrst. Največje presenečenje je sigurno nova ži-
valska vrsta, ki meri v dolžino celih 45 m in je
tako najdaljše znano živo bitje na Zemlji. Posnetke, narejene s podvodnim robotom, je kalifornijski Oceanski inštitut Schmidt delil
tudi v živo po portalu YouTube. Posnetek si je v enem mesecu od objave ogledalo že več kot 334.000 ljudi.

Vir: https://schmidtocean.org/

POTAPLJAŠKE CELOOBRAZNE MASKE PREDELALI V ZAŠČITNE MASKE ZA MEDICINSKE NAMENE

Potem ko so v spomladanskem valu epidemije v Italiji uspešno integrirali in prede-
lali celoobrazne potapljaške maske za predihavanje pacientov po ventilatorjih, so
v UKC Maribor v začetku novembra predstavili drugačno rešitev v času epidemije,
ki vključuje celoobrazne potapljaške maske. Skupaj z Univerzo v Mariboru so
namreč potapljaške maske želeli predelati v celoobrazne zaščitne maske. Projekt
je zaživel pod imenom Slomask, v katerega so se vključili tudi različni partnerji iz
gospodarstva. S projektom želijo zagotoviti proizvodnjo visokotehnoloških, pa-
metnih celoobraznih zaščitnih mask, uporabnih v medicini, ki so narejene po meri
uporabnika. Med drugim naj bi vključevale tudi sistem za vpihovanje čistega zraka,
da zmanjša dihalni napor uporabnika. Pozabili pa niso niti na osebe, ki pri svojem
delu nosijo očala in zanje že razvijajo posebne rešitve.

Vir: https://maribor24.si/

AVSTRALSKI ZNANSTVENIKI POSNELI REDKEGA LIGNJA BIGFIN

O skrivnostnem lignju Bigfin vemo zelo malo. V bistvu je potrjenih zgolj
dobrih ducat videnj po celem svetu. Najpomembnejši dejavnik za to je
sigurno dejstvo, da živijo kilometre pod morsko gladino. Njihova po-
sebnost so velike plavuti in dolge lovke, ki lahko merijo tudi do sedem
metrov. Ravno zato so nedavno objavljeni posnetki avstralske nacionalne
znanstvene agencije CSIRO tako pomembni in izjemni. V velikem avstral-
skem zalivu, na globini od 1000 do 4000 m, so posneli celo 5 različnih
primerkov. Prvič so lignja Bigfin sicer opazili leta 1998 na Havajih. V
preteklosti je šlo za posamezne primerke, zato raziskovalci upajo, da
je Avstralija zaradi toliko opaženih primerkov na enem mestu njihov
naravni habitat in da jih bodo v prihodnosti lahko še večkrat opazovali
in bolje spoznali.

Vir: https://www.newscientist.com/
4