Page 4 - Potapljač št. 130

Besedilo: Domagoj Ribarič
POTAPLJAŠKE NOVICE

NA HRVAŠKEM UJELI STRUPENO TROPSKO RIBO
Pri otoku Korčula so pred kratkim ujeli rdečemorsko plamenko. Gre za invaziv-
no indijsko-pacifiško vrsto in je znana po hitrem širjenju v naseljenih območjih
Sredozemlja. Rdečemorsko plamenko so v Jadranskem morju opazili leta 2019,
najseverneje pa leta 2021 pri otoku Vis. Na ribi so vse bodice strupene, te
povzročijo močno bolečino, možni pa so resnejši simptomi, zato je v primeru
pika, priporočljiv obisk zdravnika. K sreči je ribji strup termolabilen in si pri
piku lahko tudi sami pomagamo, tako da vbodno mesto potopimo v vodo
temperature med 40–45 stopinj Celzija od 30 do 90 minut.
Fotografija: facebook

scan me! Vir: https://direktno.hr

PRI KORČULI OPAZILI KITE GLAVAČE

Kiti glavači so največji predstavniki zobatih kitov in tudi največja živeča zobata
žival. Odrasli samci so lahko dolgi tudi do 18 metrov in lahko tehtajo 60 ton. Živijo
v vseh morjih in oceanih, le v polarnih območjih ne. V glavnem se prehranjujejo
z velikimi glavonožci. So sivo-črne ali rjave barve in imajo lahko bele madeže.
Običajno živijo v globinah večjih od 1000 m, zato jim v Jadranskem morju grozi,
da bodo nasedli in poginili. Zaradi tega so iz inštituta Plavi svijet v sporočilu za
javnost ljudi pozvali, da v kolikor jih opazijo, naj jih nemudoma obvestijo, da bi
jih lahko rešili.
Fotografija: Shutterstock
scan me! Vir: https://www.blue-world.org

ONESNAŽENJE SLADKE VODE S PLASTIČNIMI ODPADKI
Plastični odpadki in izpostavljenost mikroplastiki so danes skoraj vseprisotni. Posebej visoka
koncentracija je v svetovnih oceanih, vendar je vse več mikroplastike mogoče najti tudi v jezerih.
Mednarodna raziskovalna skupina zdaj dokazuje, da so nekatera sladkovodna jezera še bolj
onesnažena kot oceani. Raziskovalci pod vodstvom Barbare Leoni in Veronice Nava z Univerze
Milano-Bicocca (Italija) so zbrali vzorce iz 38 jezer v 23 državah. Plastične odpadke so našli v vseh
pregledanih jezerih – tudi v vodah, ki so se na prvi pogled zdele naravne in pravzaprav nedota-
knjene. Skoraj 94 odstotkov plastičnih odpadkov, najdenih v jezerih, je predstavljala mikroplastika,
v kateri so delci in vlakna manjši od petih milimetrov. Stopnja onesnaženosti s plastiko pa se od
jezera do jezera močno razlikuje. Dve vrsti jezer sta se izkazali še posebej
dovzetni za mikroplastiko: na eni strani so to jezera v gosto poseljenih in
scan me! posebej onesnažena zaradi velikega povodja in časovno gledano dolgega
urbaniziranih območjih, ter na drugi strani velika jezera, ki so verjetno še
zadrževanja vode v njih.

4 Vir: https://www.nature.com