Page 13 - Potapljač št. 123

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Manja Rogelja
KRASOTEC IZ PIRANA

Da je slovensko morje bogato s polži
gološkrgarji in drugimi vrstami polžev Dr. Lovrenc Lipej je potapljač
in podvodni biolog zaposlen na
brez hišice danes dobro vemo, saj redno Morski Biološki Postaji v Piranu
poročamo o novih najdbah vrst, ki doslej lovrenc.lipej@mbss.org
še niso bile potrjene v slovenskem delu

Jadranskega morja.” številni večji prstasti izrastki, škrge pa obkrožajo peresasti škr-
žni lističi. Vrsta prebiva v Sredozemskem morju in v vzhodnem
V mojem zadnjem prispevku z naslovom Polžji raj na severu Ja- Atlantiku. Najdena je bila predvsem na raznih vrstah kozolnjakov
drana sem zapisal, da je zaradi novih pristopov, metodologije in kot so vrste iz rodov Molgula, Ciona in Polycarpa, s katerimi se
dejstva, da so polži zaškrgarji privlačni čedalje večjemu številu prehranjuje. Doslej je bil ta gološkrgar sodeč po objavljenih virih
podvodnih fotografov, smiselno pričakovati dopolnjevanje sezna- v Jadranskem morju potrjen le v šestih primerih. Poleg omenjene
ma polžev zaškrgarjev tudi v prihodnosti. Črnilo se še niti ni dobro vrste je bila doslej v slovenskem delu Jadrana najdena tudi vrsta
posušilo, ko lahko spet poročam o najdbi nove vrste zaškrgarjev Okenia longiductis, ki je prav tako redka.
za naše morje. Resnici na ljubo je potrebno priznati, da je bila najdba vrste O.
V mesecu maju 2022 so sodelavci piranskega akvarija v bližini elegans pričakovana. Izmed maloštevilnih najdb v Jadranskem
naravnega spomenika Rt Madona našli razmeroma velikega, okoli morju je bila namreč ena od teh znana za italijanski del Tržaške-
5 centimetrov dolgega rdečega polža gološkrgarja in ga v narav- ga zaliva, in sicer za območje naravnega morskega rezervata
nem okolju fotografirali. Najden je bil na prehodu iz kamnitega v Miramar pri Trstu, kjer so prav tako našli rdečo različico. Ko že
sedimentno dno na globini okoli 7 metrov. Izkazalo se je, da gre omenjam rezervat Miramar moram obelodaniti dejstvo, da tudi
za manj znano in redko vrsto Okenia elegans. Za razliko od drugih naši italijanski kolegi ugotavljajo, da je Tržaški zaliv vroča točka
vrst iz rodu Okenia, ki so bolj ali manj prozorne ali belkaste barve, biodiverzitete v Sredozemskem morju. Tudi oni si postavljajo po-
je O. elegans ena izmed večjih vrst, poleg tega je zelo barvita, kot dobna vprašanja, kaj vse še skriva ta skrajni severni del Jadrana
da bi si narava pri tej vrsti dala duška. Povrhu vsega vrsto najdemo (in Mediterana) v sebi. Ob srečanjih v okviru skupnih projektov,
v dveh barvnih različicah. Znatno pogostejša na celotnem območju kot so projekti povezani z raznimi biogenimi formacijami (TRETA-
razširjenosti je bela različica z rumenim robom in rdečimi konicami MARA) ali reševanjem problema z leščurji (LIFE Pinna), pogosto
izrastkov. Pri rdeči barvni različici je celotno telo polža živo rdeče izmenjamo mnenja in izkušnje ter razpravljamo o prioritetnih
barve, le noga je obkrožena s tanko rumeno črto, konice izrastkov nalogah. Morje in življenje v njem ne pozna meja, zato lahko le
na hrbtu in glavi pa so bele. Sicer je za to vrsto značilno, da ima skupna skrb ohrani ta dragoceni ekosistem Tržaškega zaliva za
na glavi par prstastih izrastkov in lamelasta rinofora. Na telesu so naše zanamce.

13