Page 14 - Potapljač št. 123

Besedilo: Danijel Germek • Foto: arhiv
VSAKA TRETJA JADRNICA SE

JE V STARIH ČASIH IZGUBILA

Zgornja trditev izhaja iz obdobja, ko so ladje
Danijel Germek je učitelj, jadralec in
plule še na jadra. Statistika nezgod in nesreč potapljač.
na morju izvira iz podatkov vzajemnih družb

in zavarovalnic 19. stoletja.” danijel.germek@guest.arnes.si

V današnjem času se nam tako visoko število nesreč in nezgod
na morju zdi nepredstavljivo. Za tiste, ki so odhajali na morje,
je obstajala velika možnost, da bi vsako tretjo plovbo doživeli
brodolom. Če pa k temu dodamo še vse druge vzroke smrti,
zlasti posamezne nesreče na ladjah, požare, bolezni in okužbe
v pristaniščih zaradi različnih epidemij, lahko sklepamo, da je
bilo pomorstvo res življenjsko nevarna dejavnost.
O teh dramatičnih in tragičnih dogodkih na morju je malo znane-
ga. V večini primerov za družine pomorščakov ni bilo novic o tem,
kako, kje in kdaj se je zgodila nesreča. Ladje s svojim tovorom
in posadko so največkrat izginile v morju brez prič. Morje je bilo
vedno neusmiljeno in je stoletja vase jemalo pogumne in podje-
tne može. Zato ladijske razbitine jemljemo z vsem spoštovanjem,
ki si ga zaslužijo. gov vzrok neurje, trk, požar ali gusarski spopad. A tisočletna zgo-
Naše morje skriva še eno pričevanje o nesrečnih dogodkih, o dovina jadranja je znana kot »doba vetra«. Veter je bil za trgovsko
težkem in zahtevnem življenju na morju, o služenju kruha daleč mornarico osnova vsega, za dobre in slabe dneve mornarjev.
stran od družine, o tveganjih in neprijetnostih, ki so jim bile ne- Nekoč ni bilo vremenske službe z nekajdnevno vremensko napo-
koč izpostavljene ladijske posadke. Danes so za nas taki pogoji vedjo in dnevnimi opozorili. O izvoru različnih vetrov, ki vplivajo in
nepredstavljivi. določajo nastanek orkanov, ciklonov in neviht na morju se nekoč
Od leta 1997 poznamo v našem morju neznano razbitino, sedaj ni veliko vedelo. Zato se v antiki v zimskih mesecih sploh ni plulo
imenovano Stojanova barka. Poimenovana je bila po raziskoval- oziroma le izjemoma.
nem potapljaču Stojanu Radišiču, ki jo V registru nepremične kulturne dedišči-
je odkril. 34-metrska, izredno masivno ne je zapisano:
grajena jadrnica, ni zdržala ribiškega Stojanov bark - EŠD: 27899
kočarjenja. Danes lahko na njej vidimo Ostanki okoli 40 m dolge trgovske tri-
le še ostanke krme in premca. Arheolo- jambornice (bark). Trup, ugreznjen v
ško delo na njej je potekalo leta 2007, usedline, je odprt in razkrit; vidna so le-
z dokaj pravilno ugotovitvijo, da je šlo sena rebra. Leseni deli ladje so spojeni
za barko trijambornico, dobro je bila z medeninastimi zakovicami. Zunanji
ugotovljena tudi datacija okvirnega del trupa je obdan z medeninasto plo-
brodoloma. čevino.
Da bi sestavil zgodbo iz preteklosti, na Datacija: druga polovica 19. stol., prva
katero je padla popolna pozaba zara- četrtina 20. stol.
di zgodovinskih dogodkov zadnjega Po sedanjih odkritjih je zgodba sledeča.
stoletja, sem pričel raziskovati zgodo- Avstrijski bark Maria Andrina je bila v
vinske podatke, ki so nam dosegljivi lastništvu Marije Car, vdove stotnika
v Lloyd Casualty Returns in tržaškem Srečka Vlašića iz mesta Bakar. Zgraje-
Anuario marittimo. V ohranjenih zapi- na je bila v Angliji, v ladjedelnici mojstra
sih so na nekaterih mestih povzetki do- Johna Lister, Sunderland, in sicer leta
godkov dokaj nepopolni in večinoma 1868 pod imenom Dove. Po desetletju
precej kratki, a nekje je treba začeti. plovbe pod angleško zastavo je bila pro-
Ker se je brodolom zgodil dobre 4 nm dana v Bakar.
14 severno od rta Ronek, je lahko bil nje-