Page 25 - Potapljač št. 121

dan se skrivajo pod kamni, na plano prilezejo le ponoči. V Fiesi
je precej pogosta vrsta pikasti kepičar (Berthella ocellata), ki ima
POLŽI ZAŠKRGARJI V FIESI po rjavkastem telesu posute številne nekoliko privzdignjene bele

pike. Precej manj pogost je mrežasti kepičar (Berthella plumula),
ki sem ga videla le enkrat na dnu grebena. Na prosojno rume-
nem plašču je značilen mrežast vzorec, po katerem vrsto ločimo
od ostalih, ki tega vzorca nimajo.
Rumene spužve žveplenjače in črne spužve kot na primer pra-
va, konjska in polipna spužva, so odlično kontrastno ozadje za
opazovanje in fotografiranje manjših vrst zaškrgarjev. Po njih se Pisančkov, flabelin in
sprehajajo številne skodrane faceline, zelenčki in kljukci. V de- oranžnih obročkarjev
cembru sem na žveplenjačah opazovala tudi številne polžke vrste (Cratena peregrina) – na
Amphorina andra med parjenjem in odlaganjem mresta z jajčeci. sliki, v zimskih mesecih
Določitev te vrste je sila zapletena. S primerjavo molekularnih, skoraj ni opaziti.
morfoloških in ekoloških podatkov so namreč vrsto Amphorina
farrani (prej Eubranchus farrani) razčlenili v tri vrste. Glede na opis
zunanjih znakov, naj bi bila v Fiesi prisotna vrsta A andra. Poleg
temno rjavih polžkov kot na fotografiji, sem videla tudi povsem
prosojne. Vsi so imeli po hrbtu posejane mehurčasto napihnjene Na spužvah žveplenja-
cerate z živo rumeno konico, skozi bolj prosojne pa sem lahko čah je precej enostavno
videla tudi razširjene prebavne žleze. Zaškrgarji poleg škrg za opaziti skodrane faceline
izmenjavo plinov uporabljajo kar celo telo. Lahko bi rekli, da (Facelina fusca), ki so
dihajo s celim telesom, s cerati pa povečajo telesno površino za sicer majhne, a številne.
izmenjavo dihalnih plinov.
Kadar grem na potop v Fieso, se večino časa zadržujem na kam-
nitem grebenu v levem delu zaliva. Na enem izmed novembrskih Vrsta Amphorina andra
večernih potopov pa mi je načrte prekrižala ribiška mreža, nas- je bila opisana šele leta
tavljena preko celega zaliva, in sicer od pomola na desni do 2022, ko so z moleku-
priveza čolnov na levi strani. Ali je bilo res smiselno napeljevati larnimi, morfološkimi in
mrežo tako blizu obale za tiste tri uboge ulovljene brancine, bi ekološkimi metodami
morali vprašati ribiča. Jaz sem bila primorana svojo smer potopa vrsto Amphorina farrani
spremeniti proti sredini zaliva, kjer me je čakalo novo in bolj razdelili v tri vrste.
prijetno presenečenje. Na muljastem dnu sem namreč srečala Včasih pod vodo nisem
rumenorobega morskega lazarja (Philinopsis depicta). Čez dan niti sigurna ali gledam
se zakoplje v mulj, iz katerega prileze šele pozno ponoči, zato
ga srečamo bolj poredko. Je eden izmed redkih predatorskih polža ali ne. Tudi za tale
dva centimeter velika
vrst v slovenskem morju, ki se prehranjuje z drugimi vrstami za-
škrgarjev, včasih pa tudi z drugimi polži. Zanimivo je opazovati, Knoutsodonta sp. nisem
bila sigurna, dokler nisem
kako se premika, na glavini regiji ima namreč številne žleze, ki na fotografiji videla rino-
izločajo sluz, tako da polž kar polzi po podlagi in za sabo pušča
lepljivo sled. forjev in škržnega venca.
V monografiji Polži zaškrgarji slovenskega morja avtorji navajajo tudi ne omenjam vseh vrst, predstaviti sem želela le nekaj meni
141 vrst. V treh zimskih mesecih sem z naključnim opazovanjem najbolj zanimivih. Upam, da sem s tem vsaj delno odgovorila na
zabeležila malo več kot 20 % vseh vrst v Sloveniji. V mojem za- vprašanje, zakaj takšno veselje do potapljanja tudi v slovenskem
pisu niti ne gre za popis nekega območja, za kaj takega bi bilo morju. S tako pestro in pisano paleto organizmov, je že majhen
potrebno veliko veča časa in sistematičnega vzorčenja, gre le za zaliv kot je Fiesa lahko velik kot ocean.
majhen pregled naključnih opazovanj med potopi. V prispevku

EKO SPONZORJA SPZ

25