Page 22 - Potapljač št. 121
P. 22

Besedilo: dr. Lovrenc Lipej • Foto: dr. Lovrenc Lipej
            SENZACIONALNI ULOV


            REDKEGA MORSKEGA PSA




            Konec decembra leta 2021 je ribič v mrežo
            pri Strunjanu ujel nenavadnega morskega

            psa.”
            Ni bil  velik in tudi tehtal ni veliko, povrhu vsega pa je imel obliko
            in barvo, ki bi jo na videz pripisali mnogim domačim vrstam, kot
            so navadni morski psi (rod Mustelus). A izkazalo se je, da gre za
            izjemno redko vrsto, ki je že več kot sedemdeset let niso videli v
            Jadranskem morju.
            Bil je sedmeroškrgar (Heptranchias perlo), ena od dveh vrst na
            svetu, za kateri je značilno, da imata sedem parov škržnih rež.
            Velika večina morskih psov ima namreč pet parov škržnih rež, pet
            vrst pa ima šest parov škržnih rež. Sedmeroškrgar ima še druge   se slednja podatka nanašata na globokomorsko okolje, so nekateri
            značilnosti starinskih morskih psov, ne le eno, in sicer daleč nazaj   raziskovalci domnevali, da se sedmeroškrgar v Jadranu pojavlja le
            pomaknjena hrbtna plavut, značilni glavničasti zobje in zelo po-  v južno jadranski kotlini. Strunjanski primerek pa je s tega vidika
            daljšana zgornja krpa repne plavuti. Ima tudi veliko in nenavadno   eden izmed maloštevilnih primerkov ujetih v Jadranu. Lani pa so
            oko, ki je sinje modre ali zelene fluorescentne barve. Med tride-  ujeli primerek sedmeroškrgarja v albanskih vodah blizu otrantskih
            seterico morskih psov, ki so bili doslej ugotovljeni v Jadranu, je ta   vrat. Njegov večji sorodnik šesteroškrgar  (Hexanchus griseus),
            vrsta ena tistih, na katero mnogi strokovnjaki ne bi pomislili, da   ki sem ga v Potapljaču pred leti že predstavil, prav tako prebiva
            se bo pojavila v severnem Jadranu. Sedmeroškrgar iz Strunjana   v globinah pod 100 m. Glede na dejstvo, da je bil šesteroškrgar
            je meril 72,8 cm, tehtal pa 1010 g. Bila je mlada samica, kar se je   doslej zabeležen v skoraj 100 primerih med leti 1880 in 2021, je
            dalo razbrati iz črnih robov hrbtne plavuti in zgornje repne krpe,   smiselno domnevati, da je sedmeroškrgar v Jadranu na podlagi
            ki zbledijo, ko samice postanejo spolno zrele. Sicer lahko zraste   le petih zabeleženih primerov v približno istem obdobju zelo red-
            do največ 140 cm v dolžino. Pojavlja se v tropskih in subtropskih   ka vrsta. V Sredozemskem morju je največ podatkov o tej vrsti
            morjih, vendar ga le redko ulovijo v ribiške mreže. Je prebivalec   znanih iz tunizijskih, sicilijanskih in turških voda, a še vedno je teh
            večjih globin med 100 in 400 m, lahko se pojavlja tudi v globoko-  podatkov razmeroma malo.
            morskih prelomnicah na 1000 m globine. Je oportunistični plenilec,   Doslej je bilo v slovenskem delu Jadranskega morja ugotovljenih
            ki pleni predvsem glavonožce in večje ribe ter tudi manjše vrste   22 vrst morskih psov. S sedmeroškrgarjem se je število povečalo
            morskih psov. Značilni so tudi primeri kanibalizma. Sicer pa ni ve-  na 23 vrst (vseh vrst v Jadranu je 30), število vseh vrst rib, ki so
            liko znanega o sedmeroškrgarju.                     bile kadarkoli doslej ugotovljene v slovenskih vodah, pa na 249.
            V Jadranskem morju je komajda kaj znanega. Tako vemo, da imajo   Mlada samička sedmeroškrgarja je v času pisanja tega prispevka
            v tržaškem prirodoslovnem muzeju približno 80 cm veliki primerek,   že prispela v roke preparatorju, ki jo bo pripravil za zbirko Priro-
            ujet pred letom 1900, in dva primerka samic v beneškem prirodo-  doslovnega muzeja Slovenije, kjer bo razstavljena in shranjena.
            slovnem muzeju. Za nobenega od teh primerkov ni točno znano,   Najdba sedmeroškrgarja v slovenskem morju je povsem  nepriča-
            kje so bili ujeti. Poleg teh sta znana še dva primerka, ki so ju ujeli   kovana, a kljub temu zelo zanimiva in pomembna, saj gre za slabo
            v Jadranskem morju na znanstveni ekspediciji Hvar leta 1948. Ker   poznano vrsto, ki bo odslej bogatila zbirka slovenskega muzeja.



















      22
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27