Page 20 - Potapljač št. 115

obleki v stalni pripravljenosti. V sedmih urah se zgodi marsi- agresivna vrsta, jaz pa sem se že na Bahamih naučil marsikaj o
kaj. Prišli so oblaki in veter, prišel je dež in mraz. Oblaki so se morskih psih. Joan mi je to obljubil za konec potopa. Tudi tokrat
razkadili in pokazalo se je sonce, ki je dalje neusmiljeno žgalo. morskih psov nismo našli mi, ampak smo si jih »izposodili« od
Enkrat je morski pes celo prišel, a je takoj odplaval stran in se ni drugega čolna pred nami. Potop je bil skoraj idealen in okoli nas
več vrnil. In ko človek po sedmih urah končno sleče potapljaško so se vrteli kar štirje morski psi, ki so občasno prihajali tik pred
obleko, raje ne povem, kakšen vonj se razširi po zraku … objektiv. Naenkrat pa je Joan z znakom prekinil potop in iz vode
Na vrsto je prišel tretji izlet. Tokrat je bil vodič Joan, malce sta- smo morali takoj vsi. Brez izjeme. Moj načrt je torej propadel. Ko
rejši Portugalec, izredno umirjen človek. Razložil sem mu svojo sem Joana vprašal, kaj se je zgodilo, da je nenadoma prekinil
željo, da bi želel (kakšnih deset minut) fotografirati morskega potop, mi je rekel, da so psi postali preveč agresivni in da jih je
psa tik pod gladino, da bi dobil tudi njegovo zrcalno sliko. To bilo preveč. Težko sem skrival svojo jezo (a vendar sem jo), kajti
naj se ne bi počelo, ker morski psi raje napadajo živali na gladini na Bahamih se je okoli mene vrtelo tudi do petdeset morskih
(ker jih slednje praviloma ne vidijo, zato lahko morski pes lažje psov, med drugim tudi štirimetrski morski tigri na dotik roke, pa
pripravi napad na presenečenje), vendar je modri pes precej ne- sem še vedno živ in cel …
Svojo kvoto izletov na morske pse sem tako potrošil, vendar sem
takoj vprašal lastnika centra, ali bi mi odobril brezplačno še en
izlet, ker je bil moj drugi neuspešen, jaz pa sem se predstavil
za profesionalnega fotografa, ki dela reportažo o Azorih (kar
je pravzaprav res). Lastnik mi je izlet, ki sicer stane 175 evrov,
odobril in moj vodič je bil Stefano, kar mi je dalo veliko upanja.
Tudi Stefanu sem razložil svoj načrt s slikanjem tik pod gladino,
s čimer se je strinjal, vendar so stvari šle drugače. Morski pes,
ki smo ga našli, se je po osemnajstih minutah poslovil od nas in
se ni več vrnil. Nekaj ur smo ga še zaman čakali na čolnu in se
vrnili na Pico ob sončnem zahodu.
V treh potopih z morskimi psi sem naredil veliko posnetkov,
med njimi tudi precej dobrih. A tistega vrhunskega, ki sem si ga
zamislil v glavi, portret morskega psa in njegova zrcalna slika
na gladini, mi ni uspelo. Upam, da se bom z modrimi psi še kdaj
srečal, vendar na kakšni drugi lokaciji, kjer se potapljaški vodiči
manj bojijo morskih psov.
20